»Pot vas bo notranje spremenila, a prihod na cilj ni trenutek, ko bi zastali, temveč je začetek novega pohoda, nove borbe: kako zadržati spoznanja, jih uveljaviti in čim dlje plavati v svoji smeri, ne da bi vas odnesel tok življenja. Ko postane tok vsakdanjih navad premočan, pa na pohod. Saj niste mislili, da ste opravili s pohodništvom?«
Tako sem zapisal v knjigi »107 dni Alp«, ki pričuje o pohodu po Rdeči poti Via Alpina. Mnoge predstavitve prehojene poti so me dobri dve leti držale v stiku z doživetim. Pride pa spet čas, ko spomini in enodnevni ali nekajdnevni pohodi več ne pomirijo okužbe s pohodništvom na dolge proge. Srce si spet želi tistega globokega miru, ki ga je prevzelo med pohodom in ki mi ga je uspelo ohranjati še precej časa po njem. Ker imam v mislih višji cilj, prehoditi celotno mrežo Via Alpina sem se določil, da se tokrat podam po rumeni poti Via Alpina.
Ob novi poti se mi je postavljalo kar nekaj vprašanj in dvomov. Težko bo namreč prekositi prejšnji dosežek po dolžini in globini izkušnje. Vedel sem, da sem tehnično tokrat veliko bolje pripravljen za zajem najrazličnejših podatkov poti, skrbelo pa me je, ali bo glede na okoliščine duhovno in čustveno dogajanje tako intenzivno kot na prejšnji poti. Prav tako sem tokrat k fotografiranju želel pristopiti bolj načrtno, prej je vse nastajalo bolj spontano, da bi lahko osebno izkušnjo narave nato delil tudi z drugimi in spodbujal k takšnemu pohodništvu.
Že sama priprava na pohod mi ni uspela po načrtih. Začetek moje enomesečne odsotnosti se je namreč pokrival z zaključkom 6 mesečnega projekta v službi in treba je bilo vse pripraviti in organizirati tako, da bi me mesec dni v službi lahko pogrešali. Zadnji meseci pred odhodom so bili tako zelo stresni.
Tudi nahrbtnik je bil nekoliko težji zaradi nove dodatne opreme. Sem večkrat pregledoval, kaj bi lahko pustil doma, a razen nekaj malenkosti mi ni uspelo bistveno zmanjšati teže. Dobro sem namreč vedel, kaj vsaka od stvari pomeni na poti, ko jo potrebuješ.
Tokrat mi je Rumena pot postavljala mnoge preizkušnje. Vročina in žulj na začetku poti. Služba in z njo povezane skrbi. Izredna enotedenska prekinitev zaradi službe, ki je moj pohod razbila v tri dele. Legije klopov, ki so me preganjale po travnikih in gozdovih Julijskih in Karnijskih Alp. Bližnjice, ki so mi vzele precej več časa, kot bi običajna pot. Gneča na Dolomitski in Meranski visoki poti ter E5. In ne nazadnje tudi muhasto vreme. A kljub vsem nadlogam je Rumena pot v večini zelo atraktivna in tudi pohodniško zelo razgibana in postreže tudi s težjimi potmi.
Pot večkrat postreže s skrajnostmi. En dan spiš v vrhunskem apartmaju, naslednji dan v gozdu. En dan si deležen vrhunske kulinarike v izobilju, naslednji dan imaš prisilni post. En dan te peče sonce, naslednji dan vliva kot iz škafa. En dan ne vidiš cel dan nikogar, naslednji dan pozdravljaš do onemoglosti. In ravno ta raznolikost omogoča, da si pohodnik na novo nastavi občutek za hvaležnost. Sestop iz udobja vsakdanjega življenja omogoča pravilno dojemanje življenja in njegovih darov. Prej samoumevne stvari postanejo dragoceni darovi. Žal je tako, da smo nagnjeni k temu, da se navadimo na lepoto, na privilegije, na ugodje. In kmalu izgubimo čudenje in hvaležnost za to kar imamo. Postanemo otopeli.
Ni popolnih dni, a če se ukvarjamo s tem kar gre narobe, bomo zamudili to kar dan ponuja, bomo zamudili njegove darove. Pričakovanja in načrti nas omejijo in zaslepijo, da smo pozorni na tiste stvari, ki se ne skladajo z našimi pričakovanji. In v času, ko se ukvarjamo z njimi lahko zanimive stvari, gredo mimo nas, ne da bi jih opazili.
Na zadnjih kilometrih poti sem doživljal pravo evforijo čustev. Bilo je opravljeno. Hvaležen za vse preizkušnje in vse lepo, ki sem ga bil deležen na poti.
Nekaj nove tehnike, 360° kamera in mini akcijska kamera, sta mi poleg obstoječega fotoaparata omogočili zajeti marsikateri zanimiv pogled in izkušnjo poti, ki bo predstavljena v knjigi in popotniško dokumentarnem filmu »Rumena na obroke«, ki vas bosta ponesla na Rumeno pot skozi moje oči, skozi perspektivo pohodnika in vas upam navdušila, da se boste želeli tudi sami podati na pot.
Zapisal: Igor Gruber
https://www.facebook.com/ViaAlpinaDirect/
