| Na svojem severnem delu, ob italijansko-švicarski meji, sledi zapuščini Walserjev – to je narod iz doline Rodana, v današnjem Valaisu, ki je v 13. stoletju zasedel območja od Vorarlberga v Avstriji do severnega vznožja Monte Rosa v Italiji. Še danes srečamo vse do Gressoneya v Dolini Aoste manjšine nemškega porekla.
Medtem ko sta na walserskem območju značilna govedoreja in sirarstvo, na jugu prevladuje ovčereja, saj se je tukaj vse do danes ohranila tranzimansa oz. pregonska paša, in tako se vsako poletje tisočero čred ovac seli iz Provanse in Padske nižine. Via Alpina prečka na jugu neokrnjeno območje Narodnega parka Gran Paradiso, nekoč zatočišče alpskega kozoroga, od koder je bila ta vrsta tudi poseljena po celotnem alpskem prostoru.
Med dolino Susa in Primorskimi Alpami se pot približuje francoski meji in jo večkrat prečka. Pot se večkrat sreča z rdečo potjo in lokalnimi pešpotmi. | | Okoli Monvisa, na čigar pobočju izvira reka Pad, je simbol Južnih Alp in središče alpinizma, so številne piemontske doline, ki so bile v 20. stoletju priča množičnih izseljevanj kmečkega prebivalstva. Danes skušajo z lokalnimi pobudami s pomočjo zelenega turizma in z različnimi aktivnostmi ponovno oživiti zapuščene vasice.
Modra pot Vie Alpine se spušča po francoskem pobočju čez mirna območja Narodnega parka Mercantour do vasi Sospel, kjer se sreča z rdečo potjo.
Gorski masivi: Valaiške Alpe - Peninske Alpe - Alpes Cottiennes (Queyras/Viso) - Primorske Alpe. |
