Preden sem pričel z organizacijo svojega potovanja po Alpah, sem si zastavil tri ključna vprašanja: (www.progettoalvina.it, za več informacij):
1. Zakaj hoditi?
2. Zakaj hoditi v Alpah?
3. Zakaj hoditi vzdolž VIA ALPINE?
Odgovore ni bilo težko najti:
1. Potreba po hoji je zapisana v naših genih vendar v našem vsakdanjem življenju na žalost velikokrat na to pozabimo. Še kar nekaj generacij se bo moralo zamenjati, preden bodo od nas ostali samo še možgani in ker imamo zaenkrat še vedno noge, jih dajmo uporabit.
2. Hoditi v Alpah so sanje mnogih ljudi. Alpe so unikaten prostor, tu lahko najdete mir in veliko raznolikosti, tako med živalskim in rastlinskim svetom, kot v kulturi ljudi, ki prebivajo vzdolž Via Alpine.
3. VIA ALPINA je čudovita povezava poti vzdolž celotnih Alp. Podate se lahko na eno ali več dnevne pohode, ali se odločite, da boste prehodili kar celoten gorski masiv. Kakorkoli se boste odločili, boste v pohodu zagotovo uživali, našli pa boste veliko informacij, saj je pot pred vami zagotovo že nekdo prehodil. Via Alpini lahko sledite po označenih poteh ali pa si pot sami nekoliko prilagajate, glede na želje, fizično pripravljenost, vreme ali voljo.
Ker je celotna pot od Trsta do Monte Carla nekoliko predolga zame sem se odločil, da jo razdelim na dve etapi: Trieste-Edolo (Brescia, Italija), ki sem jo opravil v lanskem letu in Edolo-Montecarlo, ki jo bom prehodil letos. Kot opazite, se na sredi teh dveh etap nahaja univerza, moja univerza, (Università degli Studi di Milano) s svojo gorsko podružnico v Edolu (www.unimontagna.it).
Letos se tako odpravljam na drugi del potovanja, ki bo nekoliko daljši od lanskega. Monte Carlo imam namen doseči v sredini avgusta.
Poleg drugih stvari, bi s tem pohodom rad pokazal, da lahko vsakdo, neglede na njihovo starost in fizično sposobnost prehodi daljšo razdaljo in izkoristi prednosti, s katerimi daljinska hoja vpliva na duha in telo. Sam sem namreč starejši univerzitetni profesor, mogoče celo najstarejša oseba, ki se podaja na takšno pot. Z gorništvom se ne ukvarjam profesionalno, tehnično nisem močno podkovan in prav tako nisem neusmiljeno trmast. Vse kar počnem je to, da redno hodim in poskušam to početi vedno, tudi pri vsakodnevnih opravkih. Prav gotovo pa je veliko lepše hoditi v čudovitem alpskem prostoru!
Odločil sem se, da bom pot prehodil sam. Menim namreč, da mi to najbolj ustreza, saj se rad o stvareh odločam sam. Vseeno sem vesel, če lahko del svojih občutenj delim z vami. V ta namen, ne bom pisal bloga saj se želim osredotočiti na samo pot, vendar me lahko vseeno spremljate na http://www.unimontagna.it/progetto-alvina-2017/, kjer bom objavljal fotografije in občasno dodal kakšen zapis iz poti.
Pozdrave od Marcella Durantija.
