Randocabo / Eléonore Petit, Joël & William Percheron
S psom na pohod po Vii Alpini


„Pohodništvo s psom kot je canicross (tek vodnika s psom, ki sta drug z drugim povezana z elastično vrvjo) so oblike mehkega turizma, če so sprejeti določeni ukrepi, da se ne motijo favna, flora in drugi ljudje. V 26 % evropskih gospodinjstev živi tudi pes, kar pomeni, da gre za veliko skupino zainteresiranih, ki pa jo le redko opredelijo kot ločeno ciljno skupino za informiranje o pohodništvu.

Izhajajoč iz modre poti Vie Alpine bomo poskusili razviti lastne poti za pohode s psi. Opozorili bomo na možne variante, da se lahko izognemo območjem, kjer so psi prepovedani, kot je denimo Narodni park Gran Paradiso. Zbrali bomo vse relevantne informacije o lokalnih danostih (npr. razpoložljivost vode, posebne težave). Poleg tega bomo izdelali informacijske letake o zadevnih pravnih okvirjih v treh državah, skozi katere poteka pot.

Dodatno bomo opredelili mrežo psu prijaznih nastanitvenih kapacitet v Franciji, Italiji in Švici. Upravljavci prenočišč bodo lahko tako bolj prepoznavni med pohodniki s psi in razvili bodo lahko lastne ponudbe za dodatne storitve, kot je denimo prodaja hrane za pse ali prodaja/najem materiala za canicross.


Ekipa: trije ljudje in trije psi

Eléonore Petit, veterinarka in članica francoskega združenja za kinološke športe FSLC, je bila tretja (in prva Francozinja) v ženskem delu tekmovanja za pokal etapne canicross tekme v francoskih Alpah (Trophée des Montagnes 2011 – TDM), ene največjih mednarodnih canicross tekem. Na nacionalni francoski tekmi je leta 2011 osvojila drugo mesto. Ukvarja se tudi s krosom.

Joël Percheron se je prav tako udeležil tekme TDM 2011. Piše več blogov na temo kinološkega športa.

Njegov sin William Percheron, 9 let, se je prav tako udeležil tekme in je v kategoriji otrok zasedel tretje mesto. Pri projektu Vie Alpine bo sodeloval na tretjini etap.

Chip, štiriletni samec (mešanec huskyja in škotskega mejnega ovčarja), Diego, triletni škotski mejni ovčar, in Sherpa, dveletni mešanec, so že prav tako sodelovali na tekmah TDM. Sherpa je na nacionalni ravni v canicrossu v Franciji na drugem mestu.


V praksi

Modro pot bomo prehodili v dveh delih: od sredine junija od Riala do etape D37 (koča Arlaud/Susa), nato pa po 18. avgustu po naši udeležbi na tekmi TDM 2012 (4. - 12. avgust v Oisansu) zadnjih 26 etap do Monaka.

Vio Alpino in naš projekt bomo komunicirali lastnikom psov preko različnih kanalov: tiskani mediji (dnevniki, športne, gorske revije, revije za ljubitelje živali, veterinarske publikacije itd.), televizijski in radijski intervjuji, video in audio posnetki, spletna stran in lasten blog, Facebook stran, sodelovanje v forumih, stojnica na kinoloških športnih prireditvah (TDM in druge).”


Majhna ekipa je prehodila 47 od 61 etap modre poti in zadnji dve etapi rdeče poti v smeri Monaka, in sicer v dveh odsekih: od Riala do Locana v času od 20. junija do 20. julija 2012 (D1-D27), nato pa od Le Rouxa (D43) do Monaka v času od 20. avgusta do 2. septembra. Psi so bili kljub svojemu pogumu na koncu prvega dela zelo utrujeni: shujšani, z obrabljenimi blazinicami na tačkah – zato nekoliko predčasna prekinitev poti. Nekaj paketov suhe hrane, ki so bili poslani in naj bi na prevzem čakali na pošti, se je izgubilo, nekaj etap je bilo daljših kot načrtovano in obdobja počitka niso zadoščala, da bi lahko ohranili formo tako dolgo obdobje.

Po uspešnem sodelovanju na tekmi canicrossa „Trophée des Montagnes“ se je Joël ponovno odpravil na pot s svojima psoma, toda brez Éléonore, ki si je poškodovala nogo in je še vedno skrbela za logistiko. Pospešil je svoj ritem (z zmanjšanjem teže nahrbtnika), da bi tako zmanjšal število dni, ko je bil sam in težo hrane za pse; sočasno je zmanjšal obseg vleke za pse in pogosteje načrtoval dneve počitka. V kraju Larche (D52) sta se jim ponovno pridružila Éléonore in Sherpa in skupaj so 2. septembra prispeli do finala v Monaku. Ponosni in srečni!

Kot nadaljevanje te pustolovščine si Joël in Éléonore prizadevata, da ustanovita društvo Randocabo kot člansko organizacijo v FSLC (Francosko združenje za kinološke športe). Njegov cilj bo informiranje in vzpodbujanje, da se vedno več ljudi loti etapnega pohodništva s psi. Opomniki o prehojenih turah ter vse druge informacije bodo na voljo na lastni spletni strani; organizirane bodo različne predstavitve na tekmah canicross in druge posebne prireditve. Ekipa pa si je za cilj zadala, da julija 2013 dokonča manjkajoči del svoje ture!

Nekaj idej v razmislek in pobudo:

  • Ovinek okoli narodnega parka Gran Paradiso ni enostaven, ker so stranske poti pogosto opuščene.
  • Iz srečanj, pogovorov z lokalnimi akterji je ekipa ugotovila, da si zelo malo pohodnikov upa v gore s psi na večdnevne ture, celo samo čez konec tedna.
  • Krivec za to so najpogosteje prenočitvene možnosti oz. manjkajoče informacije o tem.
  • Dobro bi bilo namestiti dobro vidne napise, ki bi ciljno občinstvo opozarjali na njihovo odgovornost, ne samo na zavarovanih območjih, temveč tudi na pašnikih. Ti so sicer na mnogih mestih.
  • Svojo vlogo bi morale odigrati tudi turistične agencije.
  • Zaželeno bi bilo, če bi lahko upravljavci prenočišč dali na voljo mesto za počitek in morebiti tudi možnosti oskrbe za pse. To ostaja bolj izjema kot pravilo. Za Randocabo je bilo mogoče skoraj vedno najti posebno rešitev, dobro pa bi bilo, če bi lahko to ponujali sistematično in posebej izpostavili, saj bi s tem vzpodbudili pohodnike.
  • Prepovedi dostopa do prenočišč so praviloma povezane z nadlegovanjem psov, ki se ga vsi bojijo. Po obisku ekipe pa so lahko upravljavci prenočiš ugotovili, da so ostali psi zelo neopazni, in sicer iz treh razlogov: utrujenost psov po dnevu pohoda, dobra vzgoja in udobnost mesta za počitek, ki je bil namenjen psu. Za zadnji dve navedeni točki tako ostaja kar nekaj manevrskega prostora za delo.


„Via Alpina: to je prostor-čas, način življenja, sanje, filozofija.
Kar ostaja in bo ostalo, pa je kljub negativnim točkam tisti trenutek, vstran od vsega, nenavaden, poln veselja!
 Via Alpina: to je potovanje in povabilo na potovanje.
In če bi ponovno morali začeti, bi rekli: DA.

Torej HVALA ... Ponovno zahvala Vii Alpini ... Alpski konvenciji ... in vsem partnerjem!“


Uživajte v pripovedovanjih o projektu Randocabo na blogu, Facebook strani in video posnetku:

 


Kontakt: randocabo@gmail.com

Blog: randocabo.blogspot.fr in v Facebooku: www.facebook.com/RandoCabo

 DRUSTVO RANDOCABO: club.quomodo.com/randocabo (v francoskem jeziku)