Na splošno je etapa krajinsko, še posebno pa kulturno in zgodovinsko, zelo pestra, saj vodi mimo izrazitih naravnih in kulturnih znamenitosti. Poti potekajo po udobnih gozdnih površinah do planinskih gorskih območjih v alpskem visokogorju, s skromno vegetacijo. Iz koče Karthaus hodimo vzdolž dna doline do Unser Frau v Schnalsu, priljubljenega romarskega kraja na 1508 m nadmorske višine, in obenem glavnega mesta doline. Stare kmečke hiše z razkošnimi okrasnim cvetjem, ki jih je že načel zob časa, stojijo ob novozgrajenih hotelih in zasebnih hišah. Tukaj, na zgornjem levem robu vasi, so uredili arheološki park Archäopark Schnals, arheološki muzej na prostem, ki je nedvomno vreden ogleda. Na tem mestu doline že lahko uzremo današnji cilj, prelaz Tisenjoch.
Onstran uličnih ovinkov dospemo prek strmega dela poti št. 15 do umetnega akumulacijskega jezera Vernagt, katerega voda je speljana po cevovodu 1100 metrov globje proti Naturnsu. Umetno jezero je pogoltnilo najboljša zemljišča in spremenilo podobo pokrajine ter mikroklimo doline. Prečkamo pregradni zid in nadaljujemo pot do vasice Vernagt.
Vernagt je izhodišče do koče Similaunhütte, 3019 m, in priljubljen počitniški kraj. Okrog Vernagta se nahajajo najvišje ležeča pšenična polja v Evropi, malo za tem zapustimo naselje in prispemo v planinsko območje.
Iz Vernagta lahko v približno 4 urah dospemo do najdišča „Ötzi-ja“, prelaza Tisejoch, 3210 m. Po menjavi strani doline in prečkanju ceste, gre pot navzgor do Tisenhofa in severno naprej v dolino Tisental, skozi katero se povzpnemo prek 1300 metrov višinske razlike na prelaz Niederjoch.
Sledimo „Ötzijevim“ sledem po prastari poti, vzdolž katere so našli pomembne arheološke najdbe, ki segajo daleč nazaj v prazgodovino. Pri tem so bile odkrite številne posebnosti tisočletja razvijajoče se kulturne krajine. Visoko zgoraj na prelazu, na meji med Italijo in Avstrijo, stoji koča Similaunhütte, naša etapna točka, preden se odpravimo navzdol do doline Ötztal. Na tem mestu doseže Via Alpina s 3019 m svojo najvišjo točko. Etapa je dolga in zahteva dobro kondicijo, saj moramo pri vzponu premagati višinsko razliko skoraj 1700 m. Zato lahko kratek izlet do najdišča ledene mumije preložimo na naslednji dan.

(Stefan Illmer, Karin Leichter, AVS)

Že ob predzadnjem prelomu stoletja je gorsko skupino Texelgruppe raziskoval dunajski planinec Guido Lammer. Osvojil je večino vrhov, od katerih je mnoge še prekrival večni led in napisal dragoceno poročilo, kateremu je dodal tudi skice. Tudi znani angleški krajinski slikar E.T. Compton je obiskal gosko skupino Texelgruppe, da bi na platno prenesel divjo raznolikost narave.
Od trte do sreža, bolje skoraj ne bi bilo mogoče opisati raznolikosti in nasprotnosti te kompaktne visokogorske regije. Višinska razlika skoraj 3000 m predstavi planincu celotno paleto južnotirolskih klimatskih con, ki od zgornje meje submediteranske vegetacije seže do snežne cone. Ne smemo pozabiti še živalskega sveta te alpske pokrajine, ki se s svojo raznolikostjo lahko brez dvomov kosa z velikimi visokogorskimi regijami Alp.
Zaradi senzacionalne najdbe »moža iz ledu«, so v dolinah Schnalstal, Vinschgau in avstrijski dolini Venter izvedli ponovna arheološka kopanja in tako so lahko trasirali sedem (edinstveno za Južno Tirolsko) arheoloških pešpoti, ki vodijo prek meja in občin. Posebno pomembna najdišča so na samem mestu označena z bakrenimi tablami, na katerih so na kratko navedeni najpomembnejši podatki. Te pešpoti so označene s posebnimi znaki, oz. s stilizirano sekiro bogate opreme »ledeniške mumije«. Pod imenom »Mož s Similauna«, ljubkovalno »Ötzi«, je njegov sloves obhodil svet. Ljudje so začudeni, znanstveniki pa navdušeni, kakor ob najdbi človeka ni bilo še nikoli. Ledenega moža so našli 5300 let po njegovi smrti na Tisenjochu, tritisočaku Schnalstalerja.
Vreden obiska je arheološki park, s hišo doživetij s prostorom na odprtem, ki gosti razstavo dokumentov o življenjskem prostoru „Človeka iz ledu“. Predstavljene so teme o najstarejših človekovih sledovih v alpskem prostoru do „Človeka iz ledu“ in njegovega življenja ter gospodarstva. Posebno atrakcijo v dolini Schnalstal predstavlja vsakoletni odgon ovac iz krajev Vernagt in Kurzras prek prelaza Niederjoch oz. Hochjoch na pašnike v avstrijsko dolino Ötztal, ki poteka sredi junija. Gonja 3000 živali se ponovi sredi septembra. Poteka po tisočletja starih poteh, po sledeh ledenega moža iz mlajše kamene dobe. Karavana ovac pri tem prečka številna snežna polja in višine do 3000 metrov.
(Stefan Illmer, Karin Leichter, AVS)