Iz planinskega doma Antermoia ponovno prečkamo potoček in krenemo v levo (markacija 584) ter prodiramo v istoimenski prepad. Malo za tem prispemo do jezera Artemoia, ki se ponaša z lepimi odtenki globoke sinje modre in sive barve, kjer so se v skladu s pripovedko zbirale čarovnice iz Fasse. Nadaljujemo po turobnem naplavinskem produ vzdolž Croda da Lago in Croda dei Cirmei, in se nazadnje približamo mogočni steni Catinaccia d’Antermoia. Po strmi in serpentinasti poti se znova povzpnemo na morenski lok in po dolgi diagonali nazadnje prispemo na prelaz Antermoia. Od tod se podamo na bližnji nagubani greben, po ozkih in strmih serpentinah, v tesnem stiku s previsnimi stenami, hitro zmanjšujemo višinsko razliko in se nazadnje usmerimo proti planinskemu domu Passo Principe na istoimenskem prelazu.
(Provincia Autonoma di Trento)
Od koče Grasleitenpasshütte (Rifugio Passo Principe) na 2600m, na koncu doline Val del Vaiolett, se usmerimo proti severu do meje pokrajine (med Trentom in Bolzanom) in se povzpnemo v prodnato kotlino med vrhovoma Valbon in Antermoja ter vrhovi Grassleitna. Po delno ozki in strmi poti št. 554 in nato po poti št. 3a se po serpentinah povzpnemo na prelaz Molignon. Od tam lahko v kratkem času opraviti vzpon po tamkajšnji poti, ki je zavarovana z žico, do koče Tierser Alphütte (2440 m) pri „Rosszähnenu“. Po poti št. 3 zapustimo prelaz Tierser Alpljoch v severovzhodni smeri in se napotimo po prostranih planinskih ravnicah masiva Schlern. Hodimo po ozki poti ob predzgodovinskih nahajališčih na področju „Platten“ dokler pa približno 1,5 ure ne prispemo do etapnega cilja, do koče Schlernhaus (2450 m).
(Stefan Illmer, Karin Leichter, AVS)

Nobena druga gorska skupina ni v preteklih stoletjih turističnega odprtja Alp dosegla tolikšne stopnje poznanosti, kot so jo Dolomiti. Dolomiti sestojijo iz več kompaktnih gorskih masivov, združenih drug na drugem, ki jih delijo le globoko zarezane doline. Te za več tisoč pohodnikov in plezalcev, ki se vsako leto iz različnih vzrokov odločijo za obisk Dolomitov, niso nič manj privlačne kot za naravoslovce. Za prve so zanimive tisoče metrov visoke prepadne kamnite stene in stolpi, ki še povečajo željo po vzponu na Dolomite, za druge pa pestrost kamnin in bogatost s fosili, ki jih Dolomiti, kot živeča delavnica narave, izkazujejo.
Schlern je pomenil za ustanovitelje Planinske zveze sekcije Bocen več kot le naravna domača gora. Sekcija Bocen, kot ena izmed prvih Planinskih zvez Nemčije, je v naslednjih letih dopolnila različne združljivosti ekskurzijskih dejavnosti članov. Kmalu so pričeli razmišljati o gradnji planinskega doma na Schlernu in s precejšnjim osebnim in finančnim naporom posameznih članov, je bila zahtevna zamisel tudi udejanjena. Koča Schlernhaus, kot simbol zvezne moči Bocna tudi onstran Južne Tirolske, mogočno kraljuje nedaleč stran od najvišje točke platoja Schlernplateau, s katerega se odpirajo čudoviti razgledi. Vsi ljubitelji gora so gradnjo občudovali in priznavali. Zato je bilo seveda tudi več kot razumljivo, da je bila razlastitev koče Schlernhauses po prvi svetovni vojni občutena v planinskih krožkih ne le kot materialna izguba, temveč tudi kot krivico, ki je bila storjena zoper sanje, osebni trud in vloženo energijo prednikov.
Kar se tiče znamenitosti, je treba v teh oznakah, poleg presenetljive narave, omeniti tudi planšarske koče („Schwaigen“), ki se nahajajo prav na območju Schlerna. Posebno mnogoštevilne so na planini Seiser Alm. Gre za značilne primerke gradnje, tipične za te kraje, kjer so koče po slogu in barvi tako harmonično nameščene v krajino, da so postale pravzaprav samoumevni del le-te. Stene sestojijo iz gradbenih hlodov (konstrukcija v blokih), postavljenih eden nad drugim in med seboj povezanih oz. ozobljenih. Tudi streha je preproste gradnje, največkrat izdelana iz dvokapnih sten, sestavljenih iz drogov in postavljenih eden poleg drugega ter prekritih z macesnovimi skodlami, na te se paralelno s slemenom postavijo drogovi, nanje pa se kamni, ki služijo za utež. Prvotno se pri gradnji ni uporabljalo ne železa ne žebljev. Prazgodovinske kamene risbe prikazujejo gradnje z enakimi značilnostmi.

(Stefan Illmer, Karin Leichter, AVS)