Od koče Prinz-Luitpold-Haus prečkamo odvaline pod Wiedemer Kopfom do travnatega severozahodnega hrbta Wiedemerja. Nato sledimo markirani stezi skozi jelševino in strme travnate klance do najnižje točke poti (1.597m). Odcep za kočo Giebelhaus zapustimo desno in hodimo naprej do planine Schöneberg Alpe. Tu se držimo desne v smeri proti Laufbacher Ecku, zapustimo rdečo pot Vie Alpine in prispemo prek podolja do planine Ochsenalpe (tu se nahaja oporna točka gorske reševalne službe) in naprej po strmih serpentinah do Laufbacher Ecka, 2.105m. Po drugi strani se spustimo do škrbine pred Lachenkopfom in prek južne stranice Schochna na sedlo pred Kleiner Seekopfom.
Stalno se držimo zahodne strani grebena in hodimo naprej prek travnatih pobočij Zeigerja, ki so z botaničnega vidika zelo zanimiva. Nato se usmerimo proti severu za kočo Edmund-Probst-Haus, 1.920m. V koči Edmund-Probst-Haus je mogoče prenočiti, v ponudbo pa so vključeni edinstveni sončni zahodi. Vzpenjača Nebelhornbahn je udobna alternativa sestopa v dolino. Odločimo se lahko za sestop peš, najprej po strmi gozdni cesti navzdol do planine Seealpe in od tod hodimo naprej po asfaltirani cesti. Alternativa vzdolž prekletega potoka Faltenbacha je vsekakor zelo lepa.
Iz Oberstdorfa po prevozni in gozdni cesti prek planine Seealpe do koče Edmund-Probst-Haus, alternativno se lahko odločimo za prevoz z vzpenjačo Nebelhornbahn. Od tod nadaljujemo prek travnatih pobočij od Zeigerja in Schochena do Laufbacher Ecka. Po drugi strani se v smeri proti vzhodu in strmo navzdol podamo do planine Ochsenalpe (oporna točka gorske reševalne službe) in naprej do planine Schönbergalpe. Od tod prek prodnato področje "Gries" do koče Prinz-Luitpold-Haus.
(Matthias Hill, DAV-Sekt. Allgäu-Immenstadt)

Oberstdorf, „najvišja vas“ (v dolini), na sotočju rečic Breitach, Stillach in Trettach v Iller, je nastala v 6. stoletju. V oberstdorfski kotlini so sicer naleteli na mezolitske najdbe (srednja kamena doba-op.prev.), na vzpetini Nebelhorn pa so med drugim našli kravji zvonec iz bronaste dobe. Da je na tem mestu nastala stalna naselbina, pa je zasluga Alemanov, ki so se v času preseljevanja narodov naselili v teh krajih. Oberstdorf obdaja venec znanih gorskih vrhov in je danes znamenito zdraviliško in zimskošportno središče. Od l. 1992 tukaj poteka uspešen projekt „Oberstdorf brez avta“. Prometa v mestnem jedru je bistveno manj, kakovost zraka v kraju pa zopet odlična. V Laufbaškem kotu (Laufbacher Eck), visokogorski pokrajini s pašniki v osrčju Allguäskih travnatih gora, še lahko najdemo cvetlice, ki so v Bavarskih Alpah že prava redkost. Poleg žveplenorumene vetrnice lahko tukaj med drugim naletimo še na obsežna rastišča planik. Trdi škrapljasti apnenec in erozijska moč površinske vode sta botrovala nastanku ene najlepših sotesk Severnih apneniških Alp. Rečica Breitach, eden od treh rokavov izvira reke Iller, se je od zadnje ledene dobe globoko vrezala v trdo skalo in tako ustvarila sotesko Breitach pri Oberstdorfu (domačinom znano tudi pod imenom „Zwing“). Reka Breitach tukaj v dolžini skoraj dveh kilometrov prodira skozi apnenčev blok; pri tem je ustvarila do 100 metrov visoke skalnate stene. Ogromni vodni mlini in kotlice (kotlice: vdolbine, kotanje, ki nastanejo zaradi vrtinčenja v rečni strugi –op.prev.) so priče silne erozijske moči divje vode, ki se vsako leto zareže še za ca. 1 cm globlje v kamnino. Leta 1905 so sotesko odprli za turistične oglede, ki od takrat vsako leto pritegne kakšnih 300.000 obiskovalcev.
(Michael Kleider)