Po prečkanju reke Isar v Lenggriesu sledimo cesti v smeri proti jugozahodu za spodnjo postajo vzpenjače Brauneckbahn. Vzpon čez planino Reiseralm je precej dolg, tako da je priporočljivo privoščiti si vožnjo z vzpenjačo. Kdor želi peš do vrha, se mora najprej podati pod gondolsko žičnico po širši sprehajalni poti navzgor. Pot zavije rahlo desno in po njej dospemo do planine Reiseralm. Skozi gozd in deloma prek travnikov nadaljujemo navzgor in nato zopet v smeri proti zahodu do planine Garlandalm. Na prostranem svetu gremo ponovno strmo navzgor do vrha Brauneckgipfel in proti zgornji postaji vzpenjače Brauneckbahn. (pribl. 3h)
V planinskem svetu pelje pot pod Schrödelsteinom, mimo le-tega naprej v smeri proti zahodu v Stangeneck. Od tod hodimo južno pod Vorderer Kirchsteinom, mimo le-tega naprej, držimo se grebenske poti in prispemo do vrha Latschenkopf. Pot nadaljujemo v smeri proti jugu skozi ruševje navzdol do sedla Feichtecksattel, med vrhovi Latschenkopf in Achselköpfe. Steza poteka sedaj po severni strani grebena, pelje skozi jarke, obdane z ruševjem, in deloma čez strmine v smeri proti zahodu pod vrhovi Achselköpfe na sedlo Rotöhrsattel. Alternativno se lahko odločimo za pot od sedla Rotöhrsattel tudi prek Benediktenwanda (pot je markirana tudi z oznako Vie Alpine) in prispemo do koče Tutzinger Hütte (samo za izurjene planince). Od tod naprej strmo sestopimo v desno, nato hodimo skoraj naravnost čez travnati hrbet. V serpentinah hodimo proti zahodu pod vzhodnim delom široke severne stene Benedickten-Nordwand, kjer se nahajajo številne plezalne steze, navzdol do v čudoviti legi stoječe koče Tutzinger Hütte.
(Michael Kleider, Christina Schwann, OeAV)

Od l. 1959 na vzpetini Benediktenwand spet živijo kozorogi. Tega leta so namreč priseljenega kozoroga prvič opazili. Kasneje so iz Švice pripeljali še dva samca in dve samici, l. 1971 pa še po dve samici iz gojišča Neuburg na Donavi, ki pa nista bili vajeni gorskih razmer in sta kmalu poginili. Kljub temu pa se je v zadnjih 30 letih tukaj formirala kolonija kakšnih 100 kozorogov, tako da so zadnje čase celo dovolili lov nanje. Razlog: da se ne bi razširile bolezni in ne bi začelo primanjkovati hrane, naj bi kolonija ostala omejena le na 80 kozorogov. Poleti l. 2004 so na veliko skalo na začetku poti „Stara baba“ (Altweibersteig) nad Bichler-Almom namestili bronasto tablo, ki nas na kratko seznani z zgodovino kolonije kozorogov. Osnutek table, vrezan v les, visi na koči Tutzinger Hütte. Vzpetina Benediktenwand pa poleg kozorogov nudi habitat še drugi divjadi iz družine koz, npr. gamsom.
(Michael Kleider)