Od koče Rotwandhaus pelje več poti. Via Alpina sledi osrednji poti oz. stezi ki pelje proti severu za Taubenstein. Na začetku se pot položno vzpenja, nato pa postane ravna in se deloma znova spušča (zahodno) pod vrhovoma Rotwand in Lempersberg, se nadaljuje mimo le-teh do Taubensteina. Malo za tem pridemo do zgornje postaje Taubensteinbergstation (pribl. 35min). Kdor si želi prihraniti sestop, se lahko odloči tudi za prevoz z vzpenjačo Taubensteinbahn do jezera Spitzingsee, vendar je pot prek planine Schönfeldalm enkratna.
Od zgornje postaje vzpenjače Taubensteinbahn zavijemo levo v smeri proti severozahodu navzdol do zgornje in spodnje planine Schönfeldalm, kjer nam koča Schönfeldhütte Planiske zveze Nemčije DAV nudi prenočitev in osvežitev. Po planini in nato skozi gozd pelje položna pot rahlo navzdol do sedla Spitzingsattel (prib. 1 uro 20min od zgornje postaje vzpenjače Taubenstein). Tu se krajši čas držimo ceste v smeri proti jugu za jezero. Na zahodnem bregu jezera se podamo po poti neposredno ob čudovitem, lepo ležečem jezeru Spitzingsee proti jugu. Na južnem koncu jezera zavije Via Alpina desno, proti zahodu, in sledi krajši odsek prevozni poti. Ta pa se kmalu spremeni v stezo in vijuga vzdolž smučišča navkreber. Sprehajamo se dalje navzgor in končno dospemo do sedla, prib. 150m desno pod zgornjo postajo Stümpflingbergstation (1.464m).
Pot nadaljujemo sledeč rdeči markaciji proti dolini, vzdolž smučišča. Prek polja planin Sutten- in Bäckeralm nas pot popelje navzdol do Suttna, kjer se nahaja gostilna Sutten, ki skupaj s Monialmom nudi prenočitve.
Iz Suttna se lahko, peš ali s sedežnico, odločimo za vzpon na Stümpfling. Od tod čez senožeti navzdol do jezera Spiztingsee. Vzdolž zahodnega brega prispemo do sedla Spitzingsattel, kjer se moramo držati desne za planino Schönfeldalm.
(Michael Kleider, Christina Schwann, OeAV)

Jezero Spitzing in istoimenski kraj na njegovem bregu sta tako poleti, kot pozimi priljubljena dopustniška točka. Jezero obdajajo venci predalpskega gorovja, ki jih poleti z lahkoto preplezamo, pozimi pa so primerni za smučanje. Jezero Spitzing spada v občino Schliersee, katere začetki segajo nazaj v 8. stol., ko je bil tu ustanovljen samostan („Slyrse“). Farna cerkev v Schlierseeju Sv. Sixtus (St. Sixtus), ki so jo po požaru l. 1348 obnovili, sodi med najlepše cerkve v regiji in hrani dragocene zaklade umetnin, med njimi so izrezljani gotski „Prestol milosti“ Erasmusa Grasserja in „Marija zavetnica“, ki jo je naslikal Jan Polack (1494), slikar Johann Baptist Zimmermann pa se je izkazal s stropnimi freskami in čudovitimi štukaturami. Na južnem koncu planin Suttel, katerih površje je dragocen vlažni biotop, leži majhno umetno jezerce, ki so ga takrat postavili za t.i. „Holzdrift“ (tako so rekli spuščanju debel po vodi). Splavarjenje je bilo včasih samostojen poklic, ki je bil v Alpah nekoč zelo razširjen, danes pa je že izumrl. Splavarstvo so opravljali z nevezanimi debli (spuščanje po reki), ali z zvezanimi debli (splavi).
(Michael Kleider, Martin Scheib, DAV – Planinska zveza Nemčije-sekcija Tegernsee)