Od zahodnega konca naselja Oberaudorf zavije manjša steza proti zahodu navzgor v gozd. Držimo se omenjene steze in po manjšemu mostu levo prispemo do Ecka. Do Ecka se lahko prispe tudi po prevozni cesti, ali pa – kdor si želi prihraniti nekaj višinskih metrov – z uporabo vzpenjače Hocheckbahn (ki obratuje dnevno - od junija do oktobra - od 9:30 dalje). Iz Ecka pelje prevozna cesta naprej navzgor do Hochecka in do zgornje postaje vzpenjače Hocheckbahn. Držimo se poti, ki kmalu postane ožja in se spremeni v gozdno stezo ter poteka v smeri proti zahodu. Odcepa v levo navzdol za Rechenau ne upoštevamo, kakor tudi ne odcepa v desno za Zimmerau.
Pot pelje skozi gozd. Položno nadaljujemo rahlo navzgor in navzdol v smeri proti zahodu. Ko prispemo do prevozne ceste iz Rechenaua v Buchau, ji sledimo krajši čas v smeri proti jugu za Wildgrub. Pri naslednjem odcepu se držimo skrajne desne (severa) in hodimo skozi gozd navzgor do razcepa, kjer se moramo držati leve. Od tod naprej se začne vzpon do koče Brünnsteinhaus. V smeri proti severozahodu nadaljujemo navzgor. Gozdna cesta se spremeni v stezo in vzdolž strmih skal ter skozi visoki gozd hodimo v smeri proti zahodu proti koči Brünnsteinhaus.
Vzpon na kočo Brünnsteinhaus traja približno 45 min. Pot prek planine Himmelmoosalm ni težavna in tudi ne preveč strma. Le zadnji del le-te poteka vzdolž jeklenic. Trud bo vsekakor popolnoma poplačal čudovit razgled na gore Kaisergebirge in Visoke Ture (Hohen Tauern).
(Michael Kleider, Christina Schwann, OeAV)

V okolici koče Brünnstein se že stoletja dolgo ukvarjajo s planšarstvom. Planšarske koče, ki so stare 400 let in več (Fell, Unterberg, Steilner, Himmelmoos in Seeon) niso v zadružni lasti, temveč so majhne zasebne planšarske skupnosti. Za turiste so odprte od junija do septembra; na planšariji Fell pa še pridelujejo sir in maslo tudi za prodajo. Odkar je na planšarijah prepovedano uporabljati vsakršna umetna gnojila, se je rastlinski svet spet opomogel in se danes kaže v vsej svoji pestrosti. Omembe vredne so velike površine starih macesnovih gozdov med Himmelmoosom in Seeonom. Tudi favna se ponaša s številnimi živalskimi vrstami: med njimi so npr. planinski orel, gorski petelin, divji petelin, kozorogi, gamsi, srnjaki, jeleni in planinski zajci. Pokrajina Traithen in Brünnstein je večidel sestavljena iz apnenčastih kamnin in tu pogosto zagledamo vrtače (zlasti na apnenčastih planotah v položnih predelih planin), ki so ena tipičnih oblik kraškega površja. Vrtače nastanejo zaradi razpadanja in raztapljanja in so v pokrajini vidne kot velike „luknje“, drugič spet so napolnjene z vodo in izgledajo kot majhne mlake, ali vrtačasta jezerca, kot ga vidimo na Seeonu. Njihov premer je lahko od nekaj metrov do nekaj sto metrov, te votle površinske oblike pa se močno razlikujejo tudi po svoji globini. Ločimo med vrtačami, ki so nastale z raztapljanjem in med tistimi, ki so nastale z udori nad jamskimi prostori. Celotna pokrajina bavarskega alpskega predgorja velja za izredno obiskano rekreacijsko in turistično območje, dostop je urejen z zelo dobrimi cestnimi povezavami, pohodniškimi potmi in žičnicami. Ob lepih poletnih in jesenskih koncih tedna se v pokrajino Brünnstein in Rotwand množično zgrinjajo vsi oddiha potrebni, med njimi je veliko družin iz bližnjega Münchna in Rosenheima. Nič presenetljivega, če pomislimo, da lahko z vrha vzpetin bavarskega alpskega predgorja ob lepem vremenu uživamo v pravljično lepi gorski panorami. Pogled nam proti jugu seže vse do poledenelih Centralnih Alp, na severu pa čez celotno alpsko predgorje. Pod prostrano planinsko pokrajino, ki obdaja vršace, stojijo strnjeni gozdovi, v katerih je obilo divjadi, stonog, deževnikov, polžev, hroščev ter jelenjadi in gamsov.
(Michael Kleider)