Od koče hodimo približno 30 minut po udobni poti prek zemljišč planine Reiter Alm. Zemljišče postane po deževju deloma vlažno, a ravno zato na začetku poletja bujno cveti rododendron, živina pa uživa ob paši na sončni planini. Lepo kotlino planine Reiter Alm objemajo gore. Na jugu se nahaja gorovje Reiter Steinberge z Wagendrischelhornom (2.252m), Stadelhornom (2.286m) in Weitschartenkopfom, ter - „Drei Brüder“ - Trije bratje. Na planini Reiter Alm stoji 15 planšarskih koč. Na kraških tleh vse pogosteje naletimo na doline.

Na najvišji točki te etape, na 1.600m nadmorske višine, lahko ponovno uživamo ob razgledu na planino Reiter Alm, predem se podamo na strmi sestop. Na začetku je vegetacija še nizka, a presenetljivo bogatih vrst. Kasneje se ruševju pridružijo še bori in macesni. Med gorami lahko ves čas zremo na gorovje Loferer Steinberge. Pot, utrjena z lesenimi stopnicami, je okoli poldneva izpostavljena pripekajočemu soncu. Izvir na polovici poti proti planini Alpaalm, nas z lepim počivališčem mikavno vabi k počitku.
Po približno 1 uri sestopa prispemo do zelo lepe planine Alpaalm, idilično nameščene med gorami. Na jugozahodu se mogočno dvigajo veliki in mali Häuselhorn.
Sestop s planine Alpaalm je največkrat zelo vlažen in spolzek, zato je priporočljiva pazljivost pri hoji. Ves čas hodimo po prijetni, senčnati gozdni poti, ki ima na posameznih predelih značilnosti soteske. Pot ponovno obkroža bogata vegetacija z orlicami in raznimi vrstami navadne kukavice. Tudi tu so nam pri hoji v pomoč lesene stopnice. Spuščamo se skozi mešani gozd gorskega javora, bukve, smreke, macesna in jelke, vse dokler ne prispemo do gozdne poti, ki jo prečkamo in od tod nadaljujemo po širši stezi znova navzdol. Ponovno prečkamo gozdno pot in nadaljujemo po poti vse dokler se le-ta ne priključi gozdni cesti.
Po zapornicah nadaljujemo del poti po asfaltirani cesti. Po zadnjem kosu navzdol se pot priključi cesti Reiter Straße (približno 1 ura 30 minut od planine Alpaalm). Tu se držimo levo in že po nekaj metrih zavijemo proti desni v sotesko Innersbachklamm (table za sotesko Innersbachklamm – steza Gaissteig). Čez majhno brv pridemo na zelo lepo pešpot, ki nas po nekaj minutah privede do vhoda v sotesko Innersbachklamm. Divja voda in senca medsebojno skoraj stikajočih se skalnatih sten sta enkratni.
Nadaljujemo po stezi Gaissteig vzdolž Saalacha. Tudi tu so nam delno v pomoč udobne lesene stopnice. Pridemo naravnost do gostilne Schütterbach, ki nam poleg kulinaričnih dobrot nudi tudi prenočišče. Če pa želimo naravnost v središče naselja Unken, moramo slediti oznakam mimo športnega igrišča in bazena ter levo čez most v središče mesta (približno 1 ura od Reitha).
V Unknu prečkamo magistralno cesto in Saalach, gremo mimo gostilne Schütterbach in dospemo do steze Gaissteig in do soteske Innersbachklamm. V Reitu preidemo s steze na asfaltirano cesto. Tukaj se usmerimo levo in nato desno navzgor.
(Christina Schwann, OeAV)

Malo naprej od koče Neuen Traunsteiner Hütte prečkamo mejo z Avstrijo in prek stoletja star planinski svet prispemo do stare koče Alten Traunsteiner Hütte, zgrajene leta 1901. Leta 1938 je na bavarskem ozemlju nastala „nova“ koča Neue Traunsteiner Hütte in jo nadomestila. Povod za novo izgradnjo koče so bile težave pri mejnem prestopu, sedaj sicer uporabljajo staro kočo le še mladi pripadniki sekcije Traunstein. Kmetje iz Reita gonijo na stari planinski svet živino, vseeno pa planšarstvo čedalje bolj izgublja na pomenu.
Berchtesgadenske Alpe se razlikujejo od ostalega dela bavarskega visokogorja po tem, da so gorski masivi mizaste oblike, stranice pa se strmo dvigujejo iz dolin, medtem ko v drugih bavarskih gorovjih prevladujejo ozki gorski grebeni in ravnejše gorske stranice (obrnjene navzdol). Zgradba mizaste oblike je še posebno lepa na zakraselih visokih planotah planine Reiter Alm in Steinernes Meera. Masivi v obliki planot so nastali iz „skalovitega“ dachsteinskega apnenca, nekdanjega sedimenta morja Thetis-Meer, ki so se tekom milijonov let strnili v apnenčasti kamen in se nam sedaj prikazujejo v vsej svoji lepoti. Številni vrhovi, ki krasijo visoko planoto Reiter Alm, se strmo spuščajo navzven, na svojih notranjih položnih straneh pa nudijo lepe sprehajalne steze in smučarske proge.
Reit leži v avstrijski dolini Saalachtal, ki je bila že za časa Rimljanov zelo pomembna trgovska pot in še danes povezuje Salzburg in Innsbruck po tako imenovanem nemškem kotu "Deutsche Eck". Ta dolina je bila med leti 1800 in 1809, med koalicijskimi vojnami proti Napoleonu, trikrat bojno prizorišče, četudi je prišlo do ostrih bojev tudi med Avstrijci in Bavarci, Napoleonovimi zavezanci. Danes, v duhu evropske unije, meja nima več nobene vloge, kar sicer cenijo tako prebivalci bližnjih krajev kot tudi pohodniki.
Posest Kalkofengut (domovinski muzej Unken) šteje k zadnjim ohranjenim stegnjenim domom Streckhöfen v spodnji dolini Saalachtal, kjer sta žival in človek živela pod eno samo streho. Značilna je streha, prekrita s skodlami in obtežena s kamni. Značilna je tudi uporaba gradbenega materiala, nastalega pri krčenju gozda, kot so na primer eratična kamenja in les. Odvod toplega dima iz odprtih ognjišč (tako imenovani oglajeni kamini) je že zgodaj omogočil uporabo nadstropja, ki se je nahajalo nad gospodarskimi prostori pritličja.
(Michael Kleider)