Neposredno v središču Werfna se usmerimo desno in sledimo majhni stranski cesti proti "Schilift"- vlečnici. Cesta za krajši čas nadaljuje navzgor in nato skozi naselje. Na cestnem ovinku zavije majhna gozdna pot proti "Rettenbachmaierlu". Sledimo lepi poti in v približno 10 minutah dospemo do Rettenbachmaierla. Tu se držimo gozdne ceste levo. Ta poljska pot vodi do odcepa. Tu zavijemo levo proti "Illmau/Pfarrwerfenu". Pot pelje navzdol do magistralne ceste, kjer nadaljujemo proti desni čez most in kmalu uzremo oznake za planino Mitterfeldalm, ki nas usmerjajo desno (približno 30 minut od Werfna). Poljska poti vodi čez travnike in nato skozi gozd strmo navzgor do "Dachssteinhofa" in naprej do asfaltirane ceste, ki pelje do kmetije Oberschwabegghof. Pri kmetiji se usmerimo desno in sledimo oznakam za planino in kočo "Mitterfeldalm, Steinalm, Matrashaus".
Kasneje preide asfaltirana cesta v gozdno pot, ki se stalno položno vzpenja. Gostilna Hölln žal ne obratuje vedno; šele po približno 3 urah hoda pridemo do odcepa za planino Grünmaißalm. Tu se držimo desne in kmalu dospemo do poti, ki, sledeč pobočnemu hrbtu, vodi skoraj vzdolž le-tega. Nato moramo preplezati živinsko ograjo, nadaljujemo kratek čas po gozdni cesti in kmalu za tem zavijemo levo navzgor v gozd. Pot postaja čedalje bolj strma in pelje naravnost do planine Steinalm. V serpentinah se vzpenjamo po pobočnem hrbtu in na koncu le-tega uzremo planšarsko kočo Mitterfeldalm (4 ure - 4 ure 30 minut od Werfen). Planšarska koča Mitterfeldalm je prijetno presenečenje. Redkokdaj naletimo na tako majhno kočo, ki bi bila opremljena tako brezhibno in s tolikšno mero ljubezni. Poleg tega se tu lahko dobi sveže mleko, domače izdelani sir, maslo in kruh, na željo pa se lahko tudi prenoči. Od tod se odcepi tudi osrednja pot za vzpon prek Torsäule na Hochkönig (6-7 ur).
Od planine Mitterfeldalm pelje dobro urejena pešpot naprej do koče Arthurhaus. Pot se rahlo spušča in nadaljuje po majhni stezi, a ostane na isti višini in vzporedno s širšo potjo. Po približno 20 minutah pridemo do koče Arthurhaus, do katere se lahko dospe tudi z avtomobilom po panoramski stezi. Od tod vozi redna linija poštnega avtobusa za Mühlbach pri Hochkönigu, Dientenu, Hinterthalu in Saalfeldenu.
(Christina Schwann, OeAV)
 

Planšarija Mitterfeld velja danes za nekakšno "paradno planšarijo". Tu še vedno redijo krave, prašiče in ovce in prodajajo domače izdelke kar na licu mesta. Najbolj priljubljeni so nemasten kisli sir (Sauerkäse), pinzgauski „pivski sir“ (Bierkäse) in mehek ovčji sir. Tu pridelujejo tudi pinjenec, maslo, skuto in jogurt. Poleg tega nas na planšariji Mitterfeld postrežejo tudi z domačimi sladicami in kruhom. Po dolgem vzponu na Werfen nam bo prigrizek v čudoviti pokrajini še kako teknil. Poleg Mitterfelda naletimo na poti do kraja Hinterthal še na številne druge planšarije: Arthurhaus, Erichhütte in Pichlalm. Planšarije pričajo o prastari kulturni krajini, ki se je na rodovitnih pobočjih razvila dokaj zgodaj. Tudi ledenik "Übergossene Alm" naj bi nekdaj – tako o tem pripoveduje saga – pokrivalo bujno zelenje. Tu naj bi bile na čudovitih planinah stale številne pastirske koče. Za izdelavo masla in sira so planšarice baje dobile plačilo v zlatnikih, in ker so posli tekli kot po maslu, so vedno bolj bogatele. Postale so objestne in bikom dale pozlatiti rogove, alpski kmetje pa so popili po cele sode najboljšega vina. Kopali so se v mleku in poti tlakovali z maslom in sirom. Če pa je pri njih iskal zatočišča reven popotnik, so ga s posmehom odslovili. Nekoč pa je nastopil strahovit snežni vihar, ki je vso planino prekril s snegom in ledom. In tako je planina dobila ime, ki se je obdržalo vse do danes: "Übergossene Alm" („prekrita planina“). Že v tistem času je bilo kopanje bakra poleg planšarstva izrednega pomena. Kjer danes stoji hotel Arthurhaus, so našli 160 tališč bakra, katerih žlindra je stara do 5000 let. Tako sodi to področje med najstarejša prazgodovinska industrijska središča v Evropi. V Bischofshofnu je bila spodnja postaja rudnika bakra. Danes si lahko v rudarskem muzeju v Mülbachu na Hochkönigu ogledamo stare rudniške rove.
(Christina Schwann, OeAV)