V Lungötzu sledimo delu magistralne ceste proti levi. Malo po mostu in po tabli, ki označuje konec naselja Lungötz, pelje neopazna a dobro markirana steza navzgor skozi lep bukov in mešan gozd. Kmalu dospemo na travnik, kjer se moramo držati gozdnega roba levo navzgor, mimo votivnega stebra in prek domačije Merlegg vse do ceste. Krajši čas sledimo asfaltirani cesti, a že po nekaj metrih se travniška pot odcepi desno, prečkamo živinsko ograjo in ji sledimo. Pri odcepu se držimo leve in sledimo rdeče-belo-rdeči markaciji oz. z rdečim obkroženi beli piki. Pot postane kmalu ožja in zavije v desno.
Čez prostrano površino, močno poraslo z bujno vegetacijo, dospemo do vrtljivega križa in majhne ceste. Hodimo krajši čas po njej v smeri proti desni in slednjič zavijemo na levo. Pri kmetiji sledimo oznakam za planino "Karalm" (in ne proti "St. Martin"). Po udobni travniški poti nadaljujemo vzdolž gozdnega roba. Pri naslednjem odcepu se usmerimo levo in sledimo poti navkreber skozi gozd. Končno pridemo do pašnika, ga prečkamo in nadaljujemo po gozdni cesti navzgor. Pri odcepu se usmerimo na desno, po cesti, ki je zaprta za zasebni promet. Po nekaj ovinkih in odcepu v levo, po približno 2 urah 20 minut hoda prispemo na planino Karalm, priljubljen prostor za številne gorske kolesarje.
Mimo planine Karalm nadaljujemo po prevozni cesti, dokler se steza na desni ne odcepi proti planšarski koči "Koreinalm". Ta pelje skoraj ravno naprej po gozdu, a postane kmalu strmejša. Planšarska koča Koreinalm je v privatni lasti in ne obratuje, ima pa lepo lego (približno 40 minut od planine Karalm).
Sledimo še naprej majhni stezi, in po nadaljnjih 20 minutah dospemo do planine Hochalm. Tu se prične transverzala, ki vijuga vzdolž pobočnega hrbta po zelo lepi okolici, poraščeni z macesni, smrekami in ruševjem. Nato pri odcepu zavijemo levo navzdol in dosežemo, delno po prevozni cesti, delno po stezi, kočo H.-Hackel-Hütte.
Od koče pelje zelo strma steza navzdol. V spodnjem delu postane širša in ravnejša in dospemo do Wengeraua. Ko pridemo do poti, se je krajši čas držimo, nato pa na desni strani zagledamo stezo, ki pelje čez potok, po kateri se usmerimo udobno naprej ter v senci dreves hodimo proti Werfenwengu. Sledimo oznakam in dospemo do središča naselja, gremo mimo turističnega urada in hiš vse do gozdne poti ter dol do Pfarrwerfena. Pot prečka tračnice in poteka desno vzdolž magistralne ceste ter se nato odcepi levo navzgor proti "Höllu" in "Rattenbergu". Nadaljujemo desno navzgor, nato levo po gozdni poti in spet desno po makadamu, dokler pred seboj ne zagledamo dvorca Hohenwerfen. Pot pelje znova navzdol do magistralne ceste, katere se v tem zadnjem odseku držimo vse do središča naselja Werfen.
Po krajšem delu poti v smeri proti Pfarrwerfen, nadaljujemo po manjši poti strmo navzgor, ki poteka nad naseljem Imlau. Tu znova prispemo na magistralno cesto, jo prečkamo, prečkamo tudi železniške tire in pri majhni prodajalni z živili v Pfarrwerfnu zavijemo desno.
(Christina Schwann, OeAV)

Pogorje Tennen je veličastna visokogorska planota iz kamnine Apneniških Alp na meji med okrožjema Tennengau in Pongau v avstrijski zvezni deželi Salzburg. Pokrajina nad gozdno mejo oziroma področja nad 2000 m višine je zaradi svojih pestrih površinskih in podzemnih kraških oblik ter apneniškega rastja, npr. svišča in orhidej, postala naravni rezervat. Namen tega rezervata je ohraniti celotno prvobitnost te divjeromatične pokrajine in tukaj živečim živalskim in rastlinskim vrstam nuditi zatočišče. V Werfenwengu so prastari planšarski tradiciji, ki sega v bronasto dobo (1.900 do 900 pred Kristusom) posvetili planšarsko učno pot. Ta poleg zgodovine in različnih oblik planšarstva še zlasti poudarja pozitivne in negativne učinke planšarskega gospodarstva. Ker je bilo osebja, ki bi nadzorovalo pašno živino in negovalo tukajšnjo kulturno krajino, z leti vedno manj, so določena območja zarastla in so porastla z grmovjem. Zato so preostala planinska področja preveč intenzivno izkoriščali, kar je privedlo do pretirane popasenosti. Zadnjih dvajset let so ta trend s pomočjo raznih subvencij in dotacij uspešno zajezili. Evropska unija daje ohranitvi planin, ki dajejo naši kulturni krajini svojevrsten pečat in neizbrisno podobo, velik poudarek. Pri sestopu mimo koče H.-Hackel-Hütte in položne visoke planote Werfenweng začutimo, da smo v Pfarrwerfnu in Werfnu skorajda „obkoljeni“ z gorami. Na tem zavarovanem prostoru so imeli na svoji čezalpski cesti preko Radstadtskih Tur svoje počivališče z okrepčevalnico že stari Rimljani. Nenavadna skala na rečnem okljuku Salzacha, ki se strmo spušča na vse strani, je kmalu pritegnila pozornost salzburških knezoškofov, ki pa jih je bolj zanimala strateška uporaba tega nenavadnega naravnega pojava. V srednjem veku so na skali postavili popolnoma neosvojljiv grad, ki naj bi po eni strani varoval trgovsko pot, po drugi strani pa naj bi služil priporu obsojenih zločincev. Grad Hohenwerfen danes prištevamo med največje znamenitosti zvezne dežele Salzburg. Ta doživljajski grad letno obišče preko 130.000 turistov. Dodaten čar mu dajejo še salzburško gojišče sokolov s prvim avstrijskim sokolarskim muzejem, posebne razstave in vinotoči.
(Christina Schwann, OeAV, Georg Schrofner, družba Turizem zvezne dežele Salzburg (Salzburger Land Tourismus)