Povezava do več detailjih o poti: www.komoot.de/collection/901230/-via-alpina-8-8

Iz Breil-sur-Roye odidemo po srednjem mostu čez jezero, nato gremo pod železniško progo in zavijemo na levo cesto (jug), ki vodi proti kapelici Madone des Grâces (belo rdeče markacije). Cesta se nadaljuje v pot, ki se usmeri proti jugo-zahodu in se vzpenja v gozd vse do sedla Brouis (879 m). Kakih sto metrov sledimo departmajsko cesto D 2204 v smeri proti jugo-zahodu, nato zavijemo na majhno rumeno markirano cesto na desni (markacija 124), ki po južni strani obide ruševine nekdanje vojašnice. Po zadnjih ruševinah (markacija 125) steza preči dolinico Brouis (vhod v osrednji del narodnega parka Mercantour), se obrne proti jugu in se dvigne v gozd pri Baisse de Levens (1088m). Spustimio se točno proti jugu po precej strmi stezi, prečkimo pot in se spustimo še vedno po levem bregu dolinice Baisse de Levensa. Malo po ruševinah Uerbija, na približno 700 m višine, prečkamo dolinico Callecastagne, se po rahlem klancu povzpnemo na desni breg dolinice Figuette in pridemo do Baisse de l’Agaisen. Nadaljujemo proti vzhodu, kjer najdemo GR® 52A. Zavijemo levo po zgornji belo rdeče markirani stezi, ki najprej po severni strani obide Mont Agaisen, nato pa se hitro spusti vse do Sospela.
(Paul Guglielmi, CDRP 06)

Iz Breila se odpravimo naprej po s soncem obsijanih hribih dolinice Lavina. Pot nas vodi nedaleč stran od cerkve Notre Dame du Mont, ki je bila mogoče prva župnijska cerkev v vasi, in mimo zvonika Sv. Janeza (fr. clocher St. Jean) iz 12. stoletja, ki je najstarejša priča prve romanske umetnosti v niški grofiji. Če se obrnemo, lahko navpično nad vasjo Breil vidimo “figice“ (fr. crotté), nekdanje sušilnice fig, ki so jih zgradili na mestu nekdanje utrdbe. Malo naprej nas pot pripelje še mimo med drevesi stisnjene kapele Notre-Dame des Grâces. Iz dolinice Lavina in ves čas vzpona na sedlo Brouis (879 m), vidimo vrhove Bosca (1124 m), Gonelle (1839 m) ali 1821 m visoki vrh Mangiaba (mange-bœufs = tisti, ki jé govedo). Na sedlu, kjer so ruševine nekdanje monumentalne vojašnice, se pred nami odpre razgled na čudovito gorsko krnico. Vas Breil vidimo pod vrhom Arpetta, pot do Baisse de Levensa (1088 m) pa se nadaljuje preko osrednjega dela narodnega parka Mercantour pod Mont-Grosom (1272 m). Vzpon na Baisse de Levens je zanimiv zaradi razgleda na sospelsko planjavo, do katere bomo prišli po dolinici Baisse de Levens. Do Sospela pridemo okoli Mont Agaisena (751 m) ob izteku dolinice Figuetta. Na točki, kjer se tri poti GR® (GR® 52, GR® 52A in GR® 510) združijo, se rdeča pot priključi koncu modre poti Vie Alpine. Vas Sospel, ki ima izjemno zgodovinsko dediščino, je tudi del Solne poti (fr. Route du Sel): mimo tradicionalnih hiš s poslikanimi pročelji in čez Stari most iz XIII. stoletja (Pont Vieux) nad reko Bevero, kjer so morali plačati mostnino, je šlo na tisoče mezgov na poti iz Nice v Cunéo in obratno. Iz časa utrjevanja Maginotove linije v Alpah ostajata utrdba Mont Barbonnet in utrdba St. Roche, kjer sta tudi dva muzeja. Baročna umetnost, ki je močno prisotna v dolini reke Roye in v dolini reke Bevere, doživi svoj razmah prav v Sospelu s stolno cerkvijo St. Michela. To je največja stolna cerkev v Primorskih Alpah in v njej je med drugim tudi čudovita oltarna stena. S pomočjo številnih rokodelcev, ki živijo in ustvarjajo v vasi, in s festivalom baročne umetnosti Les Baroquiales (orgelski koncerti, procesije, tekmovanje strašil…) v Sospelu oživljajo pomembno obdobje baroka v južni Franciji. Podobo bogate verske dediščine lepo zaokroži še kapela spokornikov iz XVI. stoletja. Na sospelski železniški postaji lahko občudujemo štiri vagone znamenitega Orient-Expressa in če se ob reki Beveri podamo v smeri proti Italiji, nas botanična pot pripelje do obmejne vasi Olivetta.

(Nicolas Aubertin, Gilles Chappaz, Grande Traversée des Alpes)