Od koče Pühringer Hütte nadaljujemo vzdolž jezera Elmsee in nato položno navzgor do pobočja "Emils Tränenhügel". Od tod naprej hodimo po čudovitem, redko poraščenem visokogorskem mešanem gozdu macesnov in cemprinov z bujnim podrastjem v Elmgrube, kjer stojijo številne majhne planšarske koče. Tik za prvo kočo se pot ostro odcepi desno za kočo Albert-Appel-Haus. Od tod pelje pot stalno navzgor, najprej prek ruševja, nato čez vse bolj prostrana zemljišča ob vznožju Salzofna. Od Elmgrube do Ablasbühel traja pot še dobrih 45 minut. Od Ablasbühel naprej postane spet ravnejša in vodi delno čez močvirnate travnike, poraščene z muncem in navadnimi kalužnicami. Končno dospemo do odcepa za Wildgößl. Tukaj sledi Via Alpina poti, ki goro obkroži. Razgled nad razprostirajočimi se površinami pogorja Totes Gebirge, je čudovit in nekoliko nižje se že vidi majhno jezero Wiesenlacke, do katerega se bomo spustili (približno 1 ura od Ablasbühel).
Od tod naprej se položno vzpenjamo in spuščamo po poti mimo žrela Schlund, ki se odpira na naši desni, vse do Jägerbründl, kjer si po dolgem času lahko napolnimo steklenice z vodo. Od tod že lahko uzremo "Redenden Stein" s križem na vrhu, pot pa se prične ponovno spuščati proti "Katzenmoos", posejanem s številnimi planšarskimi kočami. Do koče Albert-Appel-Haus je le še malo hoda in tam nas čaka kosilo (približno 4 ure od koče Pühringer Hütte). Izredno lepa lega koče omogoča razgled na ledenik Dachsteingletscher.
Od koče nadaljujemo navzdol, kjer se ob prvem odcepu usmerimo desno proti "Loser". Pot poteka skozi redek mešani gozd, poraščen z macesni, cemprini in smrekami, prek skal navzdol do planinskih travnikov "Augstwiesenalmen". Tu se po poti spuščamo čez travnike "Augstwiesen" vse do nasprotne strani ter navkreber do sedla Hochklapfsattel (približno 1 uro 30 minut od koče Albert-Appel-Haus). Pri sedlu se steza "Karl-Stöger-Steig" odcepi proti desni. Še del poti poteka po ruševju in prečkamo nekaj skalnatih planot, pri čemer ostanemo skoraj ves čas na isti višini, hodimo vzdolž skalnatih sten Vorderen Schwarzmooskogel, kjer lahko uživamo ob čudovitem razgledu na jezero Altausseer See in na delno z jeklenicami zavarovano stezo proti Loserju (ta del poti priporočano le osebam z varno hojo brez vrtoglavic). Velika luknja v skalnati steni naznani bližino ledeniške jame, iz katere prihaja ledeno mrzla sapa, ob kateri nas zmrazi celo ob vročih poletnih dneh. Po krajšem vzponu končno dospemo do območja Losergebiet. Tu se usmerimo nekoliko desno po poti za jezero Augstseein in ne po tisti, ki pelje naravnost do zgornjega parkirišča samopostrežne restavracije. Pot vodi mimo jezera nad panoramsko potjo in privede naravnost do koče Loserhütte, v lasti planinske zveze, ki nudi vse udobje hotela in poleg tega preseneča z veličastnim razgledom (2 uri 40 minut od sedla Hochklapfsattel).
(Christina Schwann, OeAV)
 

Da bi edinstveno pokrajino Mrtvega pogorja (Totes Gebirge) s pestrim živalstvom in rastlinstvom dolgoročno ohranili, so tisti del gorovja Totes Gebrirge, ki sega v občine Altaussee in Grundlsee, z odlokom Štajerske deželne vlade v Avstriji, 27. maja 1991 proglasili za naravni rezervat. Po prvem cilju te etape, koči dem Albert-Appel-Haus, prispemo do planine Augstwiesenalm, kjer stoji okrog 20 manjših planšarskih kočic. Ime bi lahko izviralo iz rimskega izraza "Augusta", kajti rimskodobna rudarska naselbina na vzpetini Michlhallberg na južni strani Sandlinga ter številna najdišča stelje pričajo o živahnem življenje in delu v času Rimljanov. Na planšarijah pogorja Totes Gebirge pa še do danes niso naleteli na nobene najdbe iz tistega časa. Z etapnega cilja te ture, koče Loserhütte, uživamo v pravljičnem razgledu na pogorje Dachstein in jezero Altausseer See. Pokrajina Aussee je bila za umetnike vseh vrst očitno že od nekdaj izjemno privlačna. Njihovo ustvarjalnost lahko občudujemo, če se podamo po umetniški poti Via Artis v Altausseeju. Altaussee je od leta 1989 zdravilišče z zdravilnim zrakom in "klimatsko zdravilišče". Obisk zdravilišča Altaussee z vrelcem pitne vode, ki vsebuje Glauberjevo sol, naprave za vdihavanje slanice na prostem ter naprave za koncentracijo slanice, bo imel na naše zdravje blagodejen učinek.
(Christina Schwann, OeAV)