|
R84
|
Pian San Giacomo » Selma
|
|
Po stari prelazni cesti zapustimo planjavo Pian San Giacomo v smeri proti jugu za Mesocco. Od tod vodi pot strmo do Bocchetta de Trescolmen. Po vrhu prelaza sestopimo strmo v dolino Calancatal. Od Valbella pelje pot položno navzdol čez Rosso in Augio vse do etapnega cilja Selma.
Podrobni opis poti
Povezava do več detailjih o poti: www.komoot.de/collection/901145/-via-alpina-5-10
Danes je pred nami zelo dolga pot. Vključno z vmesnimi postanki traja okoli 12 ur. Prvi kos poti proti občini Mesocco prepešačimo regijo, ki so jo že v sivi pradavnini intenzivno izkoriščali Rimljani. Od Mesocca se pot vzpenja skozi gosto grmovje proti prelazu Bocchetta de Trescolmen (2161 m nadm. v.). Pred nami se razprostira divje romantična pokrajina in zamika nas, da se podamo še do jezera Lagh de Trescolmen, ki leži pred planino Alpe da Trescolmen. Ko sestopamo po strmini skozi dolino Val Largè do kraja Valbella, pa moramo imeti dokaj stabilen korak. Skoraj 12 km dolg pohod po dolini do občine Selma pa lahko skrajšamo, če se odločimo za vožnjo z javnim prometom (poštni avtobus).
(ATSE)
Naravna in kulturna dediščina
Dolina Val Calanca Naselje Val Calanca je najbrž sledilo nastanku naselij San Bernardino in Mesocco, in sicer v 8. stol. pred Kristusom. Ime Calanca kaže na ligurijske priseljence in pomeni strm ali prepaden, kar ob pogledu na to dolino z vsemi strminami sploh ne preseneča. Zaradi ozkosti in odmaknjenosti je dolina vedno znova nudila pribežališče oz. azil številnim ljudem, ki so se umikali pred vojnami ali epidemijami kužnih bolezni. Dolina je postala gosteje poseljena šele v srednjem veku. Dolino je zaznamovalo gospostvo grofa De Saxa, ki je imel tesne stike z zvezo Grauer Bund (siva zveza). Tako se je dolina nato priključila kantonu Graubünden, ne pa, kakor bi sklepali s stališča geografije kantonu Tessin. Pomanjkanje prostora v dolini je vedno znova privedlo do migracijskih gibanj oz. selitev. Okoli leta 1500 je bila v dolini s 3000 prebivalci največja poseljenost. Še danes lahko občudujemo številne cerkve in kapelice iz tega časa; med njimi sta kapela Sv. Antona Padovanskega v Selmi, pa kostnica Caucu, ki so jo v zadnjih nekaj letih skrbno restavrirali. Od 19. stoletja so v dolini opustili številne kmetijske obrate, ker je prebivalcem industrija v Tessinu ponudila boljše možnosti za zaslužek. Planšarstvo in pašništvo na senožetnih planinah sta vidno propadala. Leta 1980 je v dolini živelo še 800 oseb.
(Schweizer Wanderwege)
Koristni topografski zemljevidi
-
T 267 San Bernardino ~ Swisstopo (1: 50'000)
-
277 Roveredo ~ Swisstopo (1: 50'000)
-
Hinterrheintäler ~ Hallwag Kümmerly und Frey AG / 3-259-00812-8 (1: 60'000)
Koristni pohodniški vodniki
-
Gipfelziele im Tessin ~ Rotpunktverlag (ISBN 3-85869-258-1)
Dodajte svoje fotografije!
Zadnja sprememba : 19.12.17
Ljubezen na prvi pogled, kritika? Dodajte svoj komentar k tej etapi. Za bolj splošne opombe uporabite možnost oddaje komentarjev na strani Besede pohodnikov Vie Alpine.