Iz središča mesta Spital pri Pyhrnu sledimo napisom za „Gewässerlehrpfad“ – vodno učno pot in planino Wurzeralm. V nadaljevanju sledimo magistralni cesti vse do konca naselja, kjer nadaljujemo po pešpoti mimo ceste ter krajši čas po dovozu avtoceste, nato zavijemo po poti desno proti „Gewässerlehrpfad“ – vodni učni poti (približno 30 minut). Na željo se lahko odločimo tudi za avtobus, ki nas pripelje do sem ali do spodnje postaje vzpenjače Wurzeralm-Standseilbahn. Prečkamo Teichl in nadaljujemo proti levi navzgor ob reki. Nova in dobro označena vodna učna pot nam med drugim razkrije tudi skrivnost Teichla. Številni panoji nudijo zanimive informacije o življenju v vodi, gozdu in gorovju. Po približno 1 uri in 15 minutah udobnega sprehoda dospemo do čudovitega biotopa, ribnika „Pflegerteich“. Pri ribniku že lahko zagledamo spodnjo postajo vzpenjače, do katere lahko dospemo v nekaj minutah.
Po želji se lahko odločimo tudi za pot proti spodnji postaji, od koder vodi precej strma prevozna cesta do planine Wurzeralm. V bližini se nahaja prav tako strma in ozka pešpot čez prostrana smučišča. Ker je etapa precej dolga in naporna, si lahko privoščimo vožnjo z vzpenjačo (popust na vozovnice članom planinskih zvez, vzpenjača vozi poleti, od 8:30 ure dalje vsake pol ure).
Iz zgornje postaje sledimo oznakam na desno proti jezeru Brunnsteiner-See. Do jezera dospemo v približno 40 minutah po udobni in široki sprehajalni poti, ki se položno vzpenja in spušča.
Od jezera Brunnsteiner-See dalje postaja pot vse bolj strma. V približno 1 uri 30 minut dospemo po stezi do sedla Rote-Wand-Sattel, levo od mogočne Roten Wand – rdeče stene. Tu se pot AV-Weg 293 odcepi proti koči Dümler-Hütte, ki je dobrodošla ob slabem vremenu in za pohodnike, ki trpijo za vrtoglavico ter je tudi primerno izhodišče za vzpon na vrh Warscheneck-Gipfel. Iz koče Dümler-Hütte vodi krožna pot mimo jezera Windhagersee do koče Zeller-Hütte, označena najprej s št. 293, in nato s št. 290.
Iz sedla Rote-Wand-Sattel nadaljujemo najprej proti severozahodu (pot 201), nato začnemo vzpon na goro „Toten Mann“. Po prvotnem vzponu sledi položna pot proti pobočnemu hrbtu, katera se nato prične spuščati proti levi strmo navzdol. Razgled na Windischgarsten, Roßleithen in Warscheneck je izreden. Zadnji vzpon na „Toten Mann“ je zelo strm, tako da si moramo na posameznih delih pomagati celo z rokami (približno 1 uro 30 minut od sedla). Z vrha „Toten Mann“ se lahko v približno 30 minutah brez nevarnosti povzpnemo na Warscheneck (2.388m). Na desno (proti severu) pelje pot do koče Zellerhütte navzdol čez Arbesboden. Od tod je mogoče uživati ob lepem razgledu na Spitzmauer in Großen Priel. Ruševje in podrast postajata vse bolj gosta. Sestop proti koči Zellerhütte vodi v zadnjem odseku strmo navzdol po redkih macesnovih gozdovih, bogatih s podrastjem (približno 1 ura 45 minut).
Pot od koče Zellerhütte navzgor do Warschenecka je zelo dobro markirana. V primeru slabega vremena vodi različica od koče v smeri proti vzhodu, mimo jezera Windhagfersee ter vse do koče Dümler Hütte .
(H. Haberfellner, OeAV-Sekt. Linz, Christina Schwann, OeAV)
 

Približno 3,5 km dolga vodna učna pot, ki poteka vzdolž reke Teichl iz Spitala na Pyhrnu vse do dolinske postaje vzpenjače Wurzeralm, je opremljena z osmimi informacijskimi tablami. Z njihovo pomočjo izvemo vse, kar nas zanima o živalstvu in rastlinstvu, geologiji, pa tudi o ekološki povezanosti tukajšnjega okolja. Pri tem prispemo do zelo zanimivega mesta, kjer se Teichl izliva iz doline. Teichl je tista tekoča voda, ki na planini Wurzeralm teče čez travnike v izrazitih vijugah. Pri tem nas še posebej presune njena lepota in morda bi se bilo dobro podati še po s tablami označeni krožni poti okrog barja Teichl, kajti naravovarstveno zaščiteno visoko barje nas s svojimi številnimi vodotoki kar vabi, da spotoma odkrivamo njegove lepote. Očarljiv razgled preko barja Teichl in Teichlovih meandrov bomo imeli z vrha Stubwieswipfel (1.786m), do katerega je le kakšno uro in četrt hoda. Na jugovzhodnem koncu visokega barja Teichl izgine s površja planine Wurzeralm. Šele kakšnih 5 km bolj spodaj, nedaleč od Pflegerteicha, nad cestnim prelazom Pyhrn, iz zemeljskih globin spet privre na površje. Tabla vodne učne poti natanko pokaže pot do mesta, kjer vrelec spet privre na plano, in nam na razgledni tabli ta naravni fenomen tudi razloži. Gorski masiv Warscheneck je del takoimenovanega „Totes Gebirge“ („mrtvo gorovje“). To pogorje pa je vse prej kot mrtvo. Pokrajini daje svojevrstno podobo ruševje, ki sega navzgor vse do višine 2.000m (Krummholzgürtel) in macesni ter smreke, ki so odporni proti tukajšnjim vremenskim vplivom. Gorovje Totes Gebirge je apnenčast masiv z vsemi značilnimi kraškimi pojavi: s škrapljami, vrtačami in jamami. Zgodovina nastanka Severnih apneniških Alp sega nazaj v dobo mezozoika. Apnenec se je odlagal v morju in tako sodi med sedimentne kamnine, ki po vsem svetu predstavljajo pravo redkost. Med najstarejše kamnine sodijo rdeče, često tudi zelene “werfenske plasti“, ki so nastajale v plitvem morju. Drugi deli, kot je npr., pogorje Sensen, so nastali iz grebena. Takšen apnenec imenujemo „wettersteinski apnenec“. Za obalnim grebenom se je v laguni odlagal silni „dachsteinski apnenec“. Ta apnenec je osnova celotnega pogorja Totes Gebirge, masiva Warscheneck in pogorja Haller Mauern. Za severno strmino masiva Warscheneck so značilni široki pasovi dachsteinskega apnenca ter številni fosili, ki pričajo o tem, da je bilo na tem mestu nekoč pramorje. Zelo pogosto naletimo na orjaške in zaradi butanja valov debelolupinaste megalodontidne školjke, ki danes izgledajo kot „kravje stopinje“. Kjer je plimovanje polžje hišice trebušastih akteonel in podolgovatih nerinej naplavilo skupaj, so iz tega nastale iskane okamnele školjke, ki jih danes lahko ugledamo na številnih vrtovih pred hišami v kraju Windischgarsten.
(H. Haberfellner, OeAV-sekcija Linz, Christina Schwann, OeAV)