V Admontu sledimo glavni cesti, po kateri pridemo naravnost mimo samostana Admont, prečkamo Enns in magistralno cesto Ennstaler Bundesstraße. Takoj po mostu zavijemo desno in prečkamo potok Eßlingbach. Vzdolž zelo lepe pohodniške poti sledimo toku potoka proti severu. Pot se zaključi prav nasproti točke, kjer se pri mostu Eßlingbrücke začne učna pot soli Haller Salzlehrpfad. Via Alpina sledi poteku učne poti soli skozi gozd do kraja pridobivanja soli. Gozd je na posameznih predelih redkejši in takrat lahko uživamo ob čudovitem razgledu na visoko planoto Haller Plateau in na vznemirljive stene Haller Mauern. Ko se učna pot soli združi s cesto, zavijemo desno in po krajšem odseku levo. Tu sledimo asfaltirani cesti proti severu (dobro označeno).
Nadaljujemo po Vii Alpini mimo planinske koče ter naprej do elektrarne v Mühlau. Po krajšem odseku se asfaltirana cesta konča pri parkirišču in manjšemu votivnemu stebru (približno 1 uro 50 minut od Admonta). Tu zavije Via Alpina levo in sledi gozdni cesti. Po pol ure hoda zavijemo s poti na stezo, ki pelje navkreber do planine Gstatlmaier Alm. Tukaj lahko še zadnjič uživamo ob razgledu na Hall, Admont in na gore Gesäuse. Pot nadaljujemo skozi gozd ter nato zavijemo desno na cesto za Scheiblingstein, na 2.197m višine, ter navzgor do Pyhrgasgatterl oziroma do meje med Štajersko in Gornjo Avstrijo. Sledimo cesti, ki se položno vzpenja in spušča vse do idilične koče Rohrauerhaus ob vznožju Großen Pyhrgas (približno 2uri od Mühlau).
Od koče Rohrauerhaus se po gozdni cesti spuščamo proti koči Bosruckhütte. Pot po gozdni cesti si skrajšamo s stezo in že po približno 30-45 minutah dospemo do zelo obiskane koče Bosruckhütte. Nedolgo za tem se lahko odločimo za pot skozi sotesko Dr. Vogelgesangklamm. Že ob vstopu smo seznanjeni z obveznim plačilom vstopnine, ki jo je za ogled soteske treba poravnati. Ker gre le za 2 €, si obisk skorajda moramo privoščiti, saj je soteska, ki je druga najdaljša prehodna skalnata soteska Avstrije, izredno zanimiva. Pri elektrarni ob Spitalu pri Pyhrnu se pot iz soteske ponovno priključi prevozni cesti od koče Bosruckhütte. Lagodno se sprehodimo do središča mesta Spital pri Pyhrnu, v območju narodnega parka Kalkalpen.
Od Spitala pri Pyhrnu sledimo oznakam za sotesko Dr. Volgelgesangklamm. Od tod je lahko najti pot prek koče Bosrückhütte proti koči Rohrauerhaus.
(Christina Schwann, OeAV)
 

Na področju občine Hall se nahaja solna učna pot z manjšo napravo za koncentracijo slanice. Že samo ime „Hall“ nakazuje, da so na tem območju nahajališča soli. Soline se v uradnih listinah prvič omenja že daljnega leta 931, obratovale pa so do leta 1543. Naprava za koncentracijo slanice je bila namenjena izboljšanemu pridobivanju soli, delovala pa je tako, da je slanica curljala po velikanskih stenah. Že kmalu so odkrili blagodejne učinke, ki jih je imela na drobno razpršena slanica na dihalne poti, zato so kasneje takšne naprave gradili izključno v terapevtske namene. Pri sestopu prek koče Bosruckhütte nas pot popelje skozi sotesko "Dr. Vogelgesang ". Soteska je to ime dobila po dr. Moritzu Vogelgesangu, krajevnem zdravniku iz Spitala pri Pyhrnu, ki se je na prehodu stoletja nadvse zavzemal za to, da bi to divjeromantično sotesko napravil dostopno. S svojo dolžino 1,5km in več kot 500 stopnicami je druga najdaljša prehodna kamnita soteska v Avstriji (odprta od maja do konca oktobra). Zaradi neposredne bližine prelaza Pyhrn, ki pomeni najlažji prehod čez Vzhodne Alpe, je bilo področje pri Spitalu pri Pyhrnu že dokaj zgodaj poseljeno. Leta 1957 so med obnovitvenimi deli na meji na nadmorski višini 1.300m nad Spitalom pri Pyhrnu med strmo padajočimi stenami gorovij Stubwieswipfel in Schwarzeck, kakšnih 30min od planine Wurzer, na nekaterih odkrili vpraskanine na podornih blokih. Leta 1958 so se znanstveniki prvič spustili po podornem pobočju „Höll“. V globeli so našli skupno 13 vpraskanih risb. Ena najbolj izrazitih skal je "Durchkriechstein". To je previsni blok z ozkim prehodom, ki se naslanja na navpično steno, in na začetku in koncu katerega lahko vidimo like in risbe, vpraskane v skalo. Soteska "Höll" še danes velja za eno najpomembnejših najdišč jamskih slikarij v Avstriji. Kamen si lahko ogledamo v Muzeju jamskih slikarij v Spitalu pri Pyhrnu. Od 1997 je Spital pri Pyhrnu Nacionalni park Apneniških Alp. Leži na jugu zvezne dežele Zgornje Avstrije in obsega pogorja Sensen ter Reichraminger Hintergebirge, ki se trenutno razprostirata na 20.825 hektarih površine. Trije poglavitni cilji tega območja so počitek, izobraževanje in raziskovanje, seveda pa je vse to podrejeno varstvu narave. Pri tem ni mišljeno, da bi se ohranjalo sedanje stanje pokrajine, temveč da bi dolgoročno zagotovili njen nemoteni naravni razvoj.
(Christina Schwann, OeAV)