|
|
|
R60
|
Schesaplana Hütte » Carschinahütte
|
|
Kočo Schesaplana Hütte zapustimo v vzhodni smeri in sledimo planinski poti do Golrosa. Od tod hodimo naprej, sledimo planinski poti – mimo Schweizertor - do etapnega cilja na prelazu, koče Carschina Hütte.
Podrobni opis poti
Povezava do več detailjih o poti: www.komoot.de/collection/900954/-via-alpina-3-10
Od gostoljubne koče Schesaplana naprej sledimo kažipotom pešpoti vzdolž transverzale Prättigau proti vzhodu. Med potjo naletimo na postavljene kažipote, ki dostop do Gamsluggen ter do koče Totalphütte označujejo kot planinsko pot. 400 metrov pred Golroso, pomembnim stičiščem pešpoti, se držimo leve in prispemo do sedla Cavelljoch na 2239 m nadm. v.. Ko nadaljujemo pot pod vršaci Kirchlispitzen, prispemo mimo lepih alpskih pašnikov do Pardutzbödali. Od tukaj vodi na vse strani neba šest različnih izletniških poti. Žejo si lahko potešimo ob raznih gorskih izvirih, nato se zopet vzpnemo pod prehodom Schweizertor (Švicarska vrata) v smeri velike kamninske formacije Drusenfluh. Vse prehode oz. prelaze med posamičnimi vršaci oz. stolpi med Avstrijo in Švico so ljudje že od nekdaj uporabljali. Stiki so se ohranili vse do današnjih dni. Tako tudi ne čudi dejstvo, da imajo prebivalci južnega in severnega Rätikona cesto enake priimke. Po dolgem celodnevnem izletu prispemo do koče Carschina Hütte švicarskega alpskega kluba SAC Rätia (2236 m nadm. v.), ki se nahaja na izjemno lepi lokaciji. Temelje, mize in postelje v koči odlikuje značilen šest- oz. osemkotni arhitekturni slog arhitekta Eschenmoserja.
(Bündner Wanderwege BAW)
Naravna in kulturna dediščina
Prättigau V primerjavi z ostalimi dolinami kantona Graubünden bo opis zgodovinskega razvoja Prättigaua bolj skromen. Temu delno botruje dejstvo, da so bile prometne poti v času Rimljanov najbolj frekventne bolj v severno-južni smeri in so bile zato stranske doline bolj redko poseljene. Vsekakor pa je znano, da je bil Prättigau poseljen že v prazgodovini. O tem pričajo najdbe iz železne in bronaste dobe, na katere so povečini naleteli v Schiersu. Pri izkopavanjih neke cerkve v Schiersu so našli predmete, ki dokazujejo, da je bila dolina poseljena že v zgodnjem srednjem veku.
V času fevdalizma so se tu zvrstila različna gospostva. Avstrijska kraljeva hiša Habsburg je vedno bolj stremela po aneksiji (nasilna pripojitev tujega ozemlja kaki državi, priključitev-op.prev.), zato so, da bi si zagotovili stare svoboščine in pravice, ustanovili zvezo oz. konfederacijo Zehngerichtebund. Z nakupom fevdalnih pravic je Habsbužanom sredi 15. stoletja končno uspelo doseči večji vpliv nad dolinskim prebivalstvom. Prebivalstvo pa je gospodi odrekalo poslušnost, zaradi česar je prišlo do vojnih spopadov z Avstrijo. Njihovi osvajalni pohodi so Prättigauu prinesli mnogo trpljenja, številne vasi so bile požgane. Po takoimenovanih bündenskih nemirih je vmes posegla Francija in leta 1649 od Avstrije odkupila te občine, kar je bilo za slednje velika finančna žrtev. Po 150 letih mirnega sožitja se je dolina znašla na bojni fronti med Napoleonovih četami in Avstrijo ter Rusijo, zaradi česar se je v teh krajih oblika vladavine vedno znova menjavala. Leta 1803 se je dolina nato z neodvisno zvezo Drei Bünden priključila kantonu Graubündnu in s tem Švicarski konfederaciji.
(Schweizer Wanderwege)
Koristni topografski zemljevidi
-
T238 Montafon ~ Swisstopo (1:50'000)
-
Prättigau-Albula ~ Hallwag Kümmerly und Frey AG / ISBN 3-259-00813-6 (1: 60'000)
Koristni pohodniški vodniki
-
Davos - Prättigau ~ Bergverlag Rother (ISBN 3-7633-4010-6)
-
Rheintal/Prättigau/Mittelbünden ~ BAW Bündner Wanderwege (ISBN 3-7298-1138-X)
Dodajte svoje fotografije!
Zadnja sprememba : 19.12.16
|
4h50 |
15.3 km
|
729 m
|
403 m
Ljubezen na prvi pogled, kritika? Dodajte svoj komentar k tej etapi. Za bolj splošne opombe uporabite možnost oddaje komentarjev na strani Besede pohodnikov Vie Alpine.