Povezava do več detailjih o poti: www.komoot.de/collection/900954/-via-alpina-3-10

Od zdravilišča Sücka hodimo po planinski poti proti jugu in pridemo po rahlo vzpenjajoči se poti visoko nad počitniškim krajem in senožetno planino do planinskih travnikov področja Alpelti. Pot je dobro označena in belo-rdeče-belo markirana. Po ozki poti prečkamo steno Schwarze Wand, to je del velikega zloma skrilavca. V južni smeri pridemo do koč planine Gapfahl-Undersäss. Mimo planinske koče vodi gorska pot Bärenwang skoraj naravnost. Po prečkanju majhne grape, gremo navzgor proti vzhodu do doline Naaftal. Tukaj se napotimo po prijetni travniški poti v morenski kotanji ter ohranimo smer proti vzhodu. Vredno se je ustaviti in občudovati mogočne skalne stene in erozijska jalovišča Naafkopfa. Od daleč nas pozdravljajo svetlo sivi zidovi koče Pfälzerhütte, a pred tem moramo uspešno premagati še malo strmejši vzpon.
Koča Pfälzerhütte na prelazu Bettlerjoch na 2108 m nadmorske višine je cilj in mnogostranska izhodiščna točka. Proti severu prispemo na pot Fürstin-Gina-Weg, kar je eden najlepših, z rožami bogatih izletov po grebenu prek Augstenberga v Malbunu. V smeri doline proti vzhodu nas vabi kraj Nenzinger Himmel. Izplača se vzpon na vrh Naafkopf, ki nudi bogat razgled. Pot Liechtensteinerweg vodi do Schesaplana, Via Alpina poteka naprej po južni planinski poti Rätikon-Höhenweg.
Od koče Pfälzerhütte proti zahodu, v smeri doline rahlo strmo, nato po skoraj ravnem odseku skozi položno kotanjo doline Naaftal. Nato sledimo pogledu skozi dolino Samina proti severu po gorski poti prek planinskih pašnikov od Gapfahla in Alpeltija do etapnega cilja Sücka.
(Johann Oehry / Ewald Oehry, AWNL)

Ugodno ležeč kravji pašnik Sücka je bil nekoč gosposka planšarija s prenočiščem kot lovska koča in zdraviliški dom. Leta 1887 je občina Triesenberg smela odkupiti to planino od kneza in razširiti zdraviliški dom. Postala je priljubljeno zbirališče turistov in tistih, ki si želijo počitka. Od Sücka nam pogled potuje daleč skozi ozko dolino Saminatal proti severu do Walgaua. Na dolinskem dnu leži senožetna planina Steg, poletno naselje na 1300 m nadmorske višine. Natančno premišljena razporeditev koč v štirikotniku je v alpskem svetu najbrž edinstvena. Znotraj nje ležijo zasebni travniki s senom, ki ne pripadajo travniškim površinam skupnosti. To je genialna in optimalna rešitev izkoriščanja tal in kmetijskih obratovalnih oblik.
Po dobri gospodarski poti skozi redek gozd pridemo na področje Alpelti in uživamo panoramski razgled na veličasten zatrep doline s Schwarzhornom, Yes-Fürklijem in vrhom Naafkopf ter pogledom, ki sega daleč navzdol do Triesnerske planine Valüna. Na ozki poti pod steno Schwarze Wand nas bo razveselila bogata alpska flora na melišču iz glinastega in lapornatega skrilavca.
Planina Gapfahl-Undersäss leži na lokalni moreni. Ali je pot Bärenweg (»Medvedja pot«) s svojo bujno steblikasto floro dobila ime po medvedih (Bär) iz preteklih časov ali se tako imenuje zaradi mnogih jagod (Beere)?
Lepo ležeča kotanja doline Naaftal ima morensko dno. Desno se dvigajo izrazito slojevite stene vrha Naafkopf (Rdeča stena / Couches rouges). Na vrhu Naafkopf, na 2570 m nadmorske višine, se stikajo tri države: Kneževina Liechtenstein, Avstrija (Vorarlberg) in Švica (Graubünden).
Palatinska koča Pfälzerhütte: Koča Pfälzerhütte stoji na prelazu Bettlerjoch 2108 m nadmorske višine, na prehodu iz doline Saminatal v dolino Gamperdonatal (Nenzinger Himmel). Baje so se nekoč berači Schmalzbettler podali prek vzpetine Vermalesa in klavrno zmrznili v jesenski nevihti ter okameneli. Ime prelaza in izraziti skalnati bloki južno od koče so priča tej pripovedki. Planinsko postojanko je leta 1927 zgradila sekcija Pfälzer nemške in avstrijske planinske zveze. Ves les za gradnjo je podaril knez Johann II. 5. avgusta 1928 so praznovali otvoritev. Med drugo svetovno vojno se je do takrat cvetoč posel umiril. Začel se je počasen propad, v povojnem letu 1945 pa so vdrli še maroški okupatorski vojaki. Leta 1959 je palatinsko kočo Pfälzerhütte kupila liechtensteinska planinska zveza. Po dolgoletnih sporih z nemško planinsko zvezo, so leta 1964 sprejeli sporazum, ki je privedel do trajnega prijateljstva s palatinci.
(Johann Oehry / Ewald Oehry, AWNL)