Iz Ingeringa II hodimo po gozdni cesti do Ingeringgrabna, kjer se poti 02 Zentralalpenweg pridruži pot 08 Eisenwurzenweg. Pri mostu Praterbrücke krenemo na desno in prispemo do domačije Reicherhube. Pot se vzdolž prevozne ceste in potoka Ingeringbach stalno položno vzpenja vse do nekdanje gostilne Ingering. (7 ½ km, približno 2 uri hoda). Kmalu zatem pridemo do mosta in sledimo prevozni cesti proti jezeru Ingeringsee, ki leži na 1.221m nadmorske višine. Na desnem bregu čudovitega jezera še vedno nadaljujemo po gozdni poti, dokler ne pridemo do mostička, ga prečkamo in krenemo po gozdni poti, ki prihaja z jugozahodnega brega jezera. Po poti udobno hodimo naprej do odcepa, kjer se usmerimo po stranski poti, ki se priključi k stezi, po približno 1km se znova vrnemo na gozdno cesto ter se po njej napotimo do lovske koče Hinteralm, na višini 1.518m. V nadaljnjem poteku se dolina zoži in postane bolj strma. Tu se lahko zasledi številne macesne, nežno ruševje in borovnice. Do 1.864m visokega Kettentörla pelje še ena steza, vendar je zadnji odsek le-te precej strm (približno 2 uri 40 minut hoda od jezera Ingeringsee).
Iz Kettentörla nadaljujemo navzdol proti dolini Kettental in nato čez planino Kettentalalm po gozdni cesti v dolino Hinteren Triebental, ki leži na 1.270m nadmorske višine. Tu se poti 02 in 08 razdelita: pot 02 sledi gozdni cesti proti jugu, vzdolž potoka Mödringbach do planine Mödringalm in naprej na Triebener Törl; Via Alpina sledi poti 08 iz doline Triebental v smeri Bergerhube. Od Bergerhube vodi iz doline prevozna cesta. Mimo Königsbachhube dospemo do kapelice pri Eberlu za planino Steineralm. Pri tej se pot odcepi za Triebener Törl. Via Alpina sledi potoku Triebenbach vse do naselja Graf, nato poteka za kočo Triebenerhütte in do gostilne Braun (približno 2 uri 30 minut od Kettentörla). Območje od gostilne Braun naprej se imenuje prednja dolina „Vordertriebental“. Do magistralne ceste, ki vodi do kraja Hohentauern, so še 3 km.
Od gostilne Braun proti Triebnu ne smemo iti po magistralni cesti, temveč po majhni poti naravnost do potoka Triebenbach, sledeč stari gozdni železniški poti. Po približno 40 minutah prečkamo cesto pri Sunku, dosledno sledimo poti 08 za Trieben. Od elektrarne Staustufe sledimo nekdanji cesti čez gorski prelaz v Wolfsgrabnu vse do Triebna.
Pri gostilni Braun se lahko odločimo za avtobusni prevoz do Triebna.
V Triebnu se usmerimo proti jugu in sledimo pešpoti na desni strani potoka, ne pa močno prometni magistralni cesti. Pri gostilni Braun prečkamo cesto in se napotimo v dolino Triebental. Vzpon na Kettentörl se prične šele pri Bergerhube.
(Arnold Kreditsch, Franz Genger, OeAV-Sekt. Knittelfeld, Christina Schwann, OeAV)
 

Gozdno bogastvo pokrajin Ingering in Trieben so že zgodaj izkoriščali za potrebe gozdarstva. Tako je leta 1938 v dolini do jezera Ingeringsee vodila gozdna „železnica“, po kateri so sprva tovore prevažali s konji. Železnico so zgradili leta 1887 in dvakrat podaljšali, tako da je ob koncu gradnje dosegla jezersko dno za jezerom Ingeringsee, kjer je bilo veliko glavno nakladališče. Železnica je oskrbovala več žag, med njimi tudi gozdno žago, ki so jo postavili na mestu nekdanje gostilne Ingering (1,5 km od jezera). Po železnici je tri desetletja, od 1909 do ukinitve, vozila parna lokomotiva, ki so jo ljubkovalno poimenovali kar "ingerinška Liesl" Po II. svetovni vojni je na vhodu v dolino Triebental pri gostišču Brodjäger stala kovačija, ki je bila zelo pomembna servisna delavnica za konjske vprege in za podkovanje konjev. Družba za sekanje lesa (Steinbeis) je na prelomu stoletju – podobno kot v dolini Intergingtal – zgradila železniško progo (gozdno železnico) za odvoz debel. Železnica je tekla iz doline Triebental do naselja Trieben. Pred Triebnom je bil manjši hrib za zaviranje. Vagone, natovorjene z lesom, so proti dolini zavirali in nato odpeljali naprej na lokacijo, ki je v bližini današnje železniške postaje. Prazne vagone so nato s konji spet odpeljali nazaj. Večina planšarij v dolini Triebental je danes opuščenih. V preteklosti pa so bile za kmetijstvo življenjsko pomembne, kljub temu, da je potok Triebenbach kmetom večkrat otežkočal življenje. Vsakih nekaj let je namreč prihajalo do tega, da je potok Triebenbach v času, ko se je topil sneg, poplavljal in s seboj odnesel dele mukoma obdelanih obdelovalnih površin. Končno pa še besedica, dve o izvoru imena „Tauern“ (Nieder Tauern - Nizke Ture): Ime Tauern (Ture-op.prev.) pomeni „prehod v pogorju“ in je keltskega izvora. Prehod preko prelaza Hohentauern (Visoke Ture) so njega dni uporabljali že Iliri in Kelti. Prehod je postal pomemben šele po koncu dobe Rimljanov v 12. stoletju.
(Christina Schwann, OeAV, Arnorld Kreditsch, OeAV-sekcija Knittelfeld)