Via Alpina nadaljuje po poti 05, torej prečka magistralno cesto, poteka še del vzporedno z le-to, dokler cesta v ovinku ne zavije desno in izgine v daljavi. Že po približno 20 minutah prispemo do planine Wimpffenalm, nato pa znova potonemo v gozd. Pot vodi ves čas naravnost, na višini približno 1.550m. Spočetka je precej široka, nato pa se zoži in spremeni v stezo in ostane taka vse do planine Turneralm, z izjemo krajšega odseka, ki poteka po gozdni cesti. Na planini Turneralm se pot 05 sreča s potjo 02 oz. z osrednjo alpsko potjo Zentralalpenweg.
Na tem pomembnem križišču se moramo usmeriti proti zahodu, paziti torej, da zavijemo levo in sledimo poti 02 do Steinplana in do koče Steinplanhütte, ki je odprta med poletnimi meseci, ob koncih tedna in praznikih (2 uri 30 minut).
Po malo več kot pol kilometra iz Steinplana zavije Via Alpina na desno proti vzhodu in sledi stezi za kočo Jobstbauerhütte. Po gostem, gozdnatem planinskem območju nadaljujemo do koče Watzenbacherhütte in se nato rahlo spustimo do kapelice na planini Lenzenalm. Po gozdni cesti se skozi gozd spustimo do občine Rachau. V Rachau se znova držimo leve, hodimo približno 2,5 km, prečkamo potok in nato zavijemo levo za Gobernitzberg ter se na drugi strani gozda pričnemo spuščati proti Gobernitzu.
Sedaj se dejansko nahajamo že pred Knittelfeldom. Moramo le še prečkati reko Muro in slediti cesti za center Knittelfelda.
(Christina Schwann, OeAV)
 

Leta 1224 se kraj Knittelfeld (Chnutelvelde) prvič omenja v uradni listini. Ime najbrž nakazuje krčevino v Aichenfeldu. Leta 1302 je Rudolf II Knittelfeldu podelil mestne pravice. Gospodarsko je bilo mesto v srednjem veku v senci mesta Judenburg in je imelo do konca 16. stoletja pečat iz zelenega voska. Do pravega razcveta je prišlo z industrijsko revolucijo. Leta 1861 so pričeli z gradnjo železnice skozi dolino Mure, leta 1868 pa je v Knittelfeldu ustavil prvi vlak. Iz kurilnice iz leta 1865 je nastala osrednja delavnica avstrijske železnice, ki je več desetletij zaposlovala večino tukajšnjega prebivalstva. Knittelfeld je poznan tudi pod vzdevkom "Eisenbahnerstadt" („železničarsko mesto“). Februarja 1945 je bilo mesto med bombardiranjem skoraj v celoti uničeno. Več desetletij je trajalo, preden so zapolnili te vrzeli. Stara farna cerkev v mestu je tako dobila svoj nekdanji stolp šele leta 2000. Danes je Knittelfeld ena od najbolj poseljenih štajerskih občin. Zato posebno pozornost posvečajo predvsem ohranitvi in vzdrževanju parkov, pa tudi okoliških rekreacijskih področij, kot je npr. Ingeringau. Knittelfeld se je poleg vsega omenjenega v zadnjih letih razvil v kongresni center, ki lahko ponudi dve najmodernejši dvorani ter več hotelov s petimi zvezdicami najvišje kategorije.
(Christina Schwann, OeAV)