Malo pred kočo Koralpenhaus zavije steza v levo ter vodi navkreber do Großen Speikkogel. Na zgornjem predelu dospemo do asfaltirane ceste, katere se moramo držati desno. Mimo velike radarske inštalacije, ki je žal precej iznakazila podobo Großer Speikkogla, pridemo do križa na vrhu. Tu lahko uživamo ob čudovitem razgledu na naravno zaščiteno območje "Koralpen-Kar" in na naslednjo pot, ki se nam izriše na severnem grebenu.
Z vrha Speikkogla se spustimo do sedla in sledimo kažipotu proti Weinebene, Pack. Po kratkem sestopu nadaljujemo položno navzgor in navzdol mimo Hühnerstütze ter se nazadnje strmo spustimo proti koči "Grillitschhütte". Pasna živina in pohodniki so močno poteptali poti, zato obstaja nevarnost, da bodo slednje postale utrjene steze – zato moramo nujno ostati na stezi, tudi če je le-ta deloma že zelo preraščena. Malo nad kočo Grillitschütte se usmerimo desno in pridemo do gramozne prevozne poti. Tej krajši čas sledimo navzgor, takoj zatem pa zlagoma sestopimo do Weinebene, manjšega smučišča, za katerega so značilne snežne ograje, ki omejujejo snežne nanose - posledica vetra. Prečkamo parkirišče in cesto. Vsekakor si moramo ogledati prelepo kapelico Paulus-Kapelle, ki so jo zgradili pohodniki. Po ravni, a strmi poti se povzpnemo do planine Handalm.
Na desni strani ograjenega pašnika se usmerimo proti levi in prek pašnikov sledimo grebenu do Weberkogla in do planine Wildbachalm. Tu sestopimo skozi redek gozd do sedla Wildbachsattel, nato znova skozi gozd navzgor, pri čemer hodimo skoraj ves čas po prostranih travnikih. Slednjič sestopamo po strmejši gozdni poti proti koči Stoffhütte in vse do jezera See Eben.
Pri koči Stoffhütte (približno 5 ur) se držimo leve in kmalu zatem po široki pohodniški poti zavijemo desno v gozd. Večkrat prečkamo gozdne ceste, a hodimo pretežno po stezah (ki so dobro markirane), vse dokler iz gozda ne dospemo do zgornjega živinskega pašnika. Prečkamo pašnik in pod gozdnim robom zagledamo markacijo, nadaljujemo po gozdni poti naprej navzdol in nazadnje dospemo do gramozne prevozne ceste, katere se držimo desno vse do planine Hebalm.
Po kratkem odseku levo od gostilne Ghf. Fichtenhof sledimo stezi v gozd. Kmalu prispemo do gozdne poti, katere se držimo do ovinka. Slednjič zavije ta levo skozi gozd navzdol do kmetije Hacker, od koder že od daleč zagledamo naselje Pack. Tu moramo slediti markaciji skozi Packwinkel in večkrat prečkati manjše jarke ter se povzpeti čeznje. Po travniški poti dospemo mimo lepe spominske table oz. stebra s sveto prispodobo do odcepa za kočo "Barbarahaus". Od tod pridemo naravnost do Packa. Po zadnjem krajšem vzponu prispemo po gozdni cesti končno do kraja Pack (2 uri od planine Hebalm).
Etapa je precej dolga, posebno še v nasprotni smeri, saj je treba pri vzponu računati na večmetrsko višinsko razliko. Ne smemo pozabiti, da v koči Stoffhütte prenočitev ni mogoča.
(Christina Schwann, OeAV)
 

Na vzpetini Großer Speikkogel stoji radarska kupola avstrijske državne vojske, ki jo imenujejo tudi „zlata kupola“. Glede na to, kako to dojemamo, lahko rečemo, da radar naravo kazi, ali pa gre za futuristično pridobitev. Križ na vzhodnem robu vrha vzpetine nam spričo ogromnih betonskih zgradb vsekakor deluje majhno in neopazno. Toliko bolj impresiven pa je ob lepem vremenu razgled z vrha, kajti Speikkogel kot najvišja vzpetina planine Koralm stoji točno med zveznima deželama Koroško in Štajersko, in z njega se nam ponuja čudovit razgled v doline. Točno ob njegovem vznožju se razprostira naravni rezervat "Koralmkar". Kotlina je povsem nedotaknjena in je prepredena s številnimi majhnimi vodotoki. Prav tako dobro dostopno, tako iz koroške kot iz štajerske strani, je tudi sedlo Weinebene, ki je priljubljena izletniška točka za mlado in staro. Njegovo podobo pa v glavnem krojijo številne vlečnice, zaščitne ograje pred snežnimi zameti. Zelo lepo si je ogledati majhno kapelico „Sv. Petra“ ("Petruskapelle"), ki je posvečena treking pohodnikom oz. trekerjem (treking: popotovanje na večje razdalje, navadno peš po težje dostopnem, hribovitem svetu-op.prev.) . Vseh 10 avstrijskih treking poti je zabeleženih. V nadaljevanju poti spet zapustimo turistične potke in prispemo v čudovito planinsko pokrajino. Na sedlu Wildbachsattel zrastejo trave dokaj visoko, in v odmaknjeni kotanji z barjanskimi tlemi in posamičnimi drevesi nas razgledna tabla pohodniške poti Koralm-Kristall-Trail opozarja na to, da na tem območju do konca 19. stoletja domovali tudi medvedje in volkovi. Na "Wolfsteinu" je označeno mesto, kjer so 4. marca 1914 baje uplenili zadnjega volka v te pokrajini. Ampak kdove, če po tej pokrajini že kar nekaj časa spet ne pohajkujejo volkovi in medvedje? Podobno kot Weinebene je tudi planina Hebalm znano smučarsko središče, tukaj pa naletimo še na eno posebnost: "Dom des Waldes " („stolnico gozda“). To je edinstven projekt upodabljajočih umetnikov Anne in Petra Knolla, ki je primer rastoče in živahne ekoarhitekture. „Dom des Waldes“ je sinonim za varnost v gozdu. V ca. 80-letnem gozdu so malo nad tlemi zgradili leseno prehodno varnostno brv, ki je v tlorisu do potankosti identična milanski stolnici.
(Christina Schwann, OeAV)