Sledeč stezo po gredini in potem ko smo preskočili več potočkov, pridemo do izvira Guila. Prečkamo ga po plitvini (2450 m) in po nekaj zavojih pridemo do jezera Lestio ( 2510 m). Vzpnemo se najprej po vijugasti stezi, nato v smeri jugo-vzhoda pod grebenom Pointe Joanne, nakar pot nadaljujemo vse do sedla Valante (2815 m), kjer je mejni prelaz.
(Marc Buisson, CDRP 05)

Med zelenimi skrilavci in rožnatim gnajsom ta čezmejna etapa prodre v mineralni bajeslovni svet gore Viso (3841 m), najvišje v Južnih Alpah. Južno od zavetišča Viso, velike in moderne stavbe, ki je ponovno v uporabi od leta 2003, pot krene na planinske travnike, na katerih se, eni rajši drugi manj, srečujejo volkovi in ovčje črede. V jezeru Lestio izvira hudournik, ki se kasneje ojača in postane Guil. Vzpon na sedlo Valante, prehod med regionalnim parkom Queyras in italijanskim Piemontom, poteka čez neravne površine temnih skrilavcev in skoraj stalna snežišča. Sedlo ima izjemen položaj za opazovanje kozorogov (v Queyras so jih ponovno naselili med leti 1995 in 1998), ki prihajajo strgat lišaje s skal. Tu včasih naletimo na gosto in vlažno meglo, ki se italijansko imenuje nebia. Ko pa je ni, se pred nami razprostirajo preproge kraljevsko modrega kohovega svišča in zlato rumenih arnikinih cvetov. Na jugu se že raztezajo piemontske dolinice, skalovje pa iz zelene na francoski strani prehaja v rožnato barvo na italijanski. Kamnita piramida gore Viso, legendarna zaradi svoje velikosti in oblike, sovpada s časom nastanka Alp. Tukajšnje sredneje visoke vrhove, ki jih je že dodobra obdelala erozija, sestavljata lapor in usedline, ki so nabirali, ko je bil tu še ocean. Dvignilo jih je ob trčenju dveh tektonskih plošč, medtem ko ja na drugi strani nastal “alpski rift“, podmorska razpoka, ki nastane z razmikanjem plošč. Iz globin te razpoke se je dvignila magma, ki ji erozija ne more tako zlahka do živega, zato se v tem masivu divigajo tudi vrtoglavi vrhovi, katerih najvišji je gora Viso. Njeno skalovje sestavljajo ofioliti, lava ki se je izlila skozi starodavne razpoke, zelena skala na osnovi vulkanskih kamnin bazalta in gabra ter metamorfna kamnina gnajs in usedline. Zaradi teh geomorfoloških posebnosti je Viso predmet številnih raziskav, medtem ko je njegova impresionantna oblika že od nekdaj hrani bajke in legende.
(Sara Zeidler, Gilles Chappaz, Grande Traversée des Alpes)