Binn zapustimo in hodimo mimo kapele Sv. Antona, prečkamo kamniti lokovni most in sledimo poti do cerkve za Wilere, z župnijsko cerkvijo Sv. Mihaela, ki je obenem tudi središče te doline. Med zaklade cerkve sodi 55 cm visok, pozlačen sprevodni križ iz medenine in kamene strele. Sledimo poti skozi gozd in dospemo do večje sakralne zgradbe oz. kapele Sv. Sebastjana v Ze Binne. Prek mostu za pešče na zgornjem koncu akumulacijskega jezera pridemo na sprehajalno pot, ki pelje navzgor do Martischmatta. Skozi gozd in prek travnikov pelje pot navzdol do naselja Heiligkreuz, katerega kapela, z baročnimi oltarji, je pod spomeniškim varstvom. V tej romarski kapeli je shranjena relikvija Kristusovega križa. Očitno so jo križarji, ki so šli tudi tod mimo, darovali božji hiši. Po rahlo vzpenjajoči se poti prispemo prek Chelliwalda do Sickerchällerja in do Stafel Alti Mässhitta v dolino Saflischtal. Sedaj se prične strm vzpon. Pot pelje prek senožeti do planote Tanzbede, ki leži neposredno pod vrhom Bättlihorn. Če se ozremo nazaj, uzremo onstran pestro obarvanih travnikov, ruševja in temno zelenih cemprinov v najskrajnejši dolini Binntal, vrh Ofenhorn z njegovo ledeno kapo. Položno navzgor dospemo do prelaza Saflischpass in uživamo ob čudovitem razgledu na Wasenhorn, Simplon in dolino reke Rona S prelaza prispemo v rahlem sestopu do Fleschbode in prek travnatih pobočji do Saflischmatte. Mimo koč, brunaric in stare kapele dospemo do Rosswalda. Majhen letoviški kraj leži na gorskem hrbtu in od tod se nam odpre prostran razgled nad dolino Rona, vse od Montane do Gomsa.
(Schweizer Wanderwege)
 

Kapela Svetega Križa (Kapelle des Heiligen Kreuzes) Naselbina Heiligkreuz leži v dolini Lengtal. Maiensäss (nižja senožetna planina-op.prev.) med Chumme- in Chriegalpwasser sestavljajo preproste, med leti 1611 in 1786 zgrajene hiše. Okoli leta 1678 zgrajena kapela Svetega Križa ima nenavaden tloris v obliki križa. Kot oba baročna stranska oltarja, Postavljanje križa in Snemanje s križa, je tudi veliki oltar z letnico 1681 najverjetneje nastal v kiparski delavnici v Untergornu. Na koru je osem votivnih slik (slike iz zaobljube-op.prev.), ki so jih ljudje podarili v znak hvaležnosti za uslišane molitve. Med darili iz zaobljube se je znašlo tudi drevesasto stojalo, na katerem je visel jekleni ovratni okov (srednjeveška mučilna naprava-op.prev.), ki pa so ga leta 1918 izmaknili. Ta okov naj bi bil last nekega križarja, ki se je čudežno osvobodil iz turškega ujetništva. Relikvije s Kristusom na križu, ki so jih leta 1741 dobili v dar od kapucinskega zavetišča Emen, so do kapelice najverjetneje prinesli med romanjem. Kapelica sodi med najbolj obiskane božje poti v Gomsu. V knjigo romarjev se letno vpiše preko 300 romarjev.
(Schweizer Wanderwege)