Dodana vrednost Vie Alpine: številne pobude na ravni alpskega loka  

Politični položaj: Alpska konvencija

To mednarodno pogodbo je leta 1991 podpisalo osem alpskih držav in Evropska unija, ki so s tem izrazile željo, da zagotovijo trajnostni razvoj Alp na nadnacionalni ravni.

Konvencijo sestavlja okvirna konvencija in osem protokolov za izvajanje Alpske konvencije:

- Urejanje prostora in trajnostni razvoj
- Varstvo narave in urejanje krajine 
- Hribovsko kmetijstvo
- Gorski gozd
- Turizem
- Energija
- Varstvo tal
- Promet.

Poleg izvedbenih protokolov so ministri/ministrice za okolje osmih alpskih držav sprejeli še dve deklaraciji: Deklaracijo »Prebivalstvo in kultura« in Deklaracijo o spremembi podnebja.

Od leta 2003 ima Konvencija Stalni sekretariat s sedežem v Innsbrucku (Avstrija) in izpostavo v Bolzanu (Italija).

Februarja 2005 sta Stalni sekretariat Alpske konvencije in Mednarodni koordinacijski odbor Vie Alpine podpisala «Memorandum of Understanding» (obnovljen marca 2009) kot osnovo za konkretne skupne aktivnosti obeh organizacij.

Mreža zavarovanih območij v Alpah ALPARC (www.alparc.org):

Mreža upravljavcev vseh večjih zavarovanih območij alpskega loka, ki združuje približno 1000 narodnih, naravnih, regijskih parkov, naravnih ali biosfernih rezervatov.

Od svoje ustanovitve leta 1995 ALPARC vzpodbuja in podpira izmenjavo izkušenj in znanja med upravljavci zavarovanih območij s številnih tematskih področij. Mreža si zlasti prizadeva za oblikovanje čezalpskih ekoloških mrež. Prav tako uresničuje skupne aktivnosti in komunikacijska orodja za zavarovana območja.

Club Arc Alpin (Združenje planinskih zvez alpskega loka www.club-arc-alpin.eu):

Ta delovna skupina osmih planinskih zvez v Alpah je bila ustanovljena leta 1995 s ciljem zaščite svojih skupnih interesov, zlasti na področju alpinizma, varstva narave in urejanja prostora v Alpah, alpske kulture in v okviru Alpske konvencije.
 

Omrežje občin "Povezanost v Alpah"(www.alpenallianz.org):

Omrežje občin "Povezanost v Alpah", za čigar ustanovitev je dala pobudo tudi CIPRA, je združenje več kot 300 občin s celotnega alpskega prostora od Francije do Slovenije, ki so se med seboj povezale zato, da bi lahko cilje Alpske konvencije uresničevale v vsakdanjem življenju in tako prispevale k uveljavljanju sonaravnega razvoja na območju Alp. 

Članice združenja si v tesnem sodelovanju s prebivalci domače občine prizadevajo izboljšati okoljski, gospodarski in družbeni položaj. Svoje izkušnje in znanje si izmenjujejo na konferencah, srečanjih, zborovanjih in ekskurzijah, ki jih redno organizirajo.

Alpsko mesto leta (www.alpskomesto.org)

V društvu "Alpsko mesto leta" so se med seboj povezala alpska mesta, ki so bila razglašena za "Alpsko mesto leta". Ta naziv prejmejo alpska mesta, ki se še posebej odlikujejo po zavzetem delovanju pri uresničevanju Alpske konvencije. Od leta 1997 podeljuje ta naziv mednarodna žirija, katere članica je tudi CIPRA.

"Alpsko mesto leta" lahko postane katero koli od mest, ki leži na območju veljavnosti Alpske konvencije ter izrazi svojo pripravljenost za uresničevanje te pogodbe tudi v praksi – povedano z drugimi besedami: v praksi bo mesto moralo dokazati, da se ekologija in ekonomija medsebojno ne izključujeta, temveč smiselno in s pogledom v prihodnost dopolnjujeta.